Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 49

“Me̱se̱ ma te̱se̱be̱le̱ ponda”​—ponda ońol’ebolo na ponda ońola wumse̱

“Me̱se̱ ma te̱se̱be̱le̱ ponda”​—ponda ońol’ebolo na ponda ońola wumse̱

“Bińo̱ we̱nge̱me̱ye̱ o wum’eyaṅ, lo wumse̱ son.”​—MARKO 6:31.

MWENGE 143 Benga bola ebolo, ja peńa, tata

EBONGOLO *

1. Nje bato jita ba mo̱nge̱le̱no̱ jombwea ebolo e?

NE̱NI bato jita ba me̱ne̱no̱ ebolo o wuma o majano̱ e? O bekombo jita, bato ba mabola ebolo na ngińa, na pond’a bwaba pe̱ buka kwaṅ. Bato ba mabole̱ ebolo buka moyo ba si be̱n ponda o wumse̱, o be̱ na mbia mabu, to̱ o londise̱ ńo̱ng’abu ńa mudī. (Mul. 2:23) O mune̱ mudi pe̱, bato bō̱ ba si to̱ndi ebolo to̱ son, ba makeka pe̱ o so̱ njo̱m ońola nje ba s’angame̱nno̱ bola ebolo.​—Min. 26:13, 14.

2-3. Njika byembilan Yehova na Yesu ba bolino̱ jombwea ebolo e?

2 Diwengisan na ka ni titi skwe̱ ńa nin wase jombwea ebolo, di kwaleye te̱ nje Yehova na Yesu ba mo̱nge̱le̱no̱ jombwea ebolo. Di bi ná Yehova a to̱ndi bola ebolo. Yesu a teleye̱ nika ná bwē ná: “Tete̱ a mabola nate̱na tatan, mba pe̱ na mabola.” (Yohane 5:17) Dutea te̱ ebolo ye̱se̱ Loba a bolino̱ ponda a wekino̱ lodun na lodun la ange̱l, ngengeti na ngo̱nde̱. Di me̱ne̱ pe̱ mambo ma mpesa mena Loba a wekino̱ o wase. Mulo̱nge̱ myenge a te̱nge̱n o kwala ná: “A Yehova, bebolo bo̱ngo̱ biti nde ne̱ e! O ta o weka mo̱ na dibie̱; wase e londi na mambo mo̱ngo̱ ma bwam.”​—Mye. 104:24.

3 Yesu embilane̱ Sango. Ongwane̱ ponda Loba a ‘wekino̱ mo̱ń.’ Ukedi na Yehova “ka sango ebolo mō̱.” (Min. 8:27-31) Ombusa ponda, ke̱ Yesu e o wase, a boli ebol’a betańsedi. Y’ebolo e ta nde mo̱ ka da, bebolo bao pe̱ be lee̱le̱ ná a ta nde a lomabe̱ na Loba.​—Yohane 4:34; 5:36; 14:10.

4. Nje Yehova na Yesu ba mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea wumse̱ e?

4 Mo̱ byembilan ba ngiń’ebolo Yehova na Yesu ba bolino̱ be mapula nde kwala ná e titi mweńa o wumse̱ e? Tomtom. Yehova a si mawo̱lo̱ to̱ buńa, a si be̱n so̱ ńo̱ng’a wumse̱. Nde Bibe̱l e makwala ná ponda Yehova a bo̱le̱no̱ weka mo̱ń na wase, “ese̱le̱ ebolo, na mo̱ a wumse̱.” (Bbu. 31:17) Nika e mapula nde kwala ná Yehova embe̱ ebol’a weka, na mo̱ a no̱ngo̱ ponda o bwane̱ nje a wekino̱ muńe̱nge̱. To̱ná Yesu a bolino̱ ebolo na ngińa ponda a tano̱ o wase, a tindedi mo̱me̱ne̱ pond’a wumse̱, na bwane̱ pe̱ da muńe̱nge̱ mwemba na mako̱m mao.​—Mat. 14:13; Lukas 7:34.

5. Nje ye jita la baboledi ba Loba ndutu e?

5 Bibe̱l e mome̱le̱ baboledi ba Loba ná ba to̱nde ebolo. Baboledi bao bangame̱n nde be̱ bato be ngiń’ebolo seto̱ ba bwala. (Min. 15:19) Yen ebe we o bola ebol’a musawedi ná o sombweye mbia mo̱ngo̱. M’bē̱ ma bokwedi ba Kristo be̱se̱ pe̱ mwe nde ná ba no̱nge dongo o ebol’a dikalo la myango ma bwam. Nde wangame̱n pe̱ wumse̱ bwam. Mo̱ ponda iwo̱, e yo̱ki be̱ wa ndutu ná o kuse ponda ońol’ebol’a musawedi, dikalo, na wumse̱ e? Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ skwe̱ oteten ebolo na wumse̱ e?

NE̱NI BE̱ SKWE̱

6. Ne̱ni Marko 6:30-34 e malee̱no̱ ná Yesu a ta skwe̱ oteten ebolo na wumse̱ e?

6 Ye mweńa jita ná di be̱ skwe̱ jombwea ebolo. Kiṅe̱ Salomo a ta a tutabe̱le̱ na mudī musangi o kwala ná: “Me̱se̱ ma te̱se̱be̱le̱ ponda.” A kwaledi ońola de̱, longa, mbembe, lo̱, ngando, na mambo mape̱pe̱. (Mul. 3:1-8) Mbale̱ ńe nde ná, mambo maba mena me mweńa o longe̱ me nde ebolo na wumse̱. Yesu a ta skwe̱ oteten ebolo na wumse̱. Ngedi po̱, bokwedi ba Yesu ba ta ba wa o ebol’a dikalo. Ba ta ba walame̱ne̱ kańena to̱ “pond’a da e si ta.” Na Yesu a kwala ná: “Bińo̱ we̱nge̱me̱ye̱ o wum’eyaṅ, lo wumse̱ son.” (Langa Marko 6:30-34.) To̱ná mo̱ na bokwedi bao ba si tano̱ ba we̱le̱ wumse̱ ponda ye̱se̱ ka pula labu, Yesu a ta a bia ná babo̱ be̱se̱ ba be̱n ńo̱ng’a wumse̱.

7. Ne̱ni di matombwane̱no̱ ke̱ joko mbend’a buńa ba wumse̱ e?

7 Ponda iwo̱ biso̱ be̱se̱ di be̱n ńo̱ng’a wumse̱, to̱ ńo̱ng’a tukwa mbadi di ko̱lo̱ngo̱ne̱no̱ bola buńa te̱. Bete̱sedi Loba a tano̱ a bola tumba lao la kwaṅ be malee̱le̱ nika. Be bete̱sedi be ta nde ba buńa ba wumse̱ woki te̱. To̱ná di titino̱ owas’a Mbend’a Mose, je ná di tombwane̱ ke̱ joko nje Mbenda e tano̱ e kwala jombwea buńa ba wumse̱. Nje di mokwano̱ ye ná yongwane̱ biso̱ o bia nga je skwe̱ oteten ebolo na wumse̱.

BUŃA BA WUMSE̱​—POND’A WUMSE̱ NA ŃA JOWE̱

8. Bupisane̱ Bebusedi 31:12-15, buńa ba wumse̱ bo ta nde ońola nje e?

8 Eyal’a Loba e makwala ná ombusa “mińa” mutoba ma weka, Loba a wumse̱ ońol’ebol’ao ya weka o wase. (Bbot. 2:2) Yehova Loba a to̱ndi bola ebolo, o mbadi ipe̱pe̱, a dia pe̱ a “mabola.” (Yohane 5:17) Yehova a boli ebolo “mińa” mutoba, na mo̱ a wumse̱ o “buńa” bo londe̱ samba, ni patan pe̱ nde a bolino̱ Bonaisrael ná ba wumse̱ mińa mi londe̱ samba me̱se̱. Loba a ta a langwea babo̱ ná buńa ba wumse̱ bo ta nde eyemban oteten a mo̱ na Bonaisrael. Bo ta nde buńa “bonde̱ne̱ ba wumse̱ . . . , bo sangisabe̱ ońola Yehova.” (Langa Bebusedi 31:12-15.) To̱ moto a si ta angame̱n bola ebolo bo buńa, e be̱ bana, baboledi, to̱ mo̱me̱ne̱ byembe. (Bbu. 20:10) Nika e ta e bola tumba epolo o bata jombwea mambo ma mudī.

9. O mińa ma Yesu, njika jo̱nge̱le̱ la mpenga jombwea buńa ba wumse̱ bato bō̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ e?

9 Buńa ba wumse̱ bo ta bwam ońola tumba la Loba; nde o pond’a Yesu, jita la badiedi b’ebasi ba ta ba te̱se̱ mambenda ma ngińa jombwea ne̱ni bupe̱ mbend’a buńa ba wumse̱. Ba ta be̱ ba kwala ná o buńa ba wumse̱, e si ta e te̱nge̱n ná moto a bue mbasi to̱ bo̱lise̱ muboedi. (Marko 2:23-27; 3:2-5) Nde seto̱ nika nde Loba a tano̱ a pula, Yesu a teleye̱ ba bena ba ta ba sengane̱ mo̱ nika.

Mbia ma Yesu mu ta be̱ mu bolane̱ buńa ba wumse̱ o be̱ mususu o mambo ma mudī (Ombwa dongo 10) *

10. Nje Mateo 12:9-12 e mokwe̱le̱no̱ biso̱ ońola jo̱nge̱le̱ la Yesu jombwea buńa ba wumse̱ e?

10 Yesu na bokwedi bao ba Bajū ba ta be̱ ba wumse̱ o buńa ba wumse̱ ebanja ba ta nde owas’a Mbend’a Mose. * Nde Yesu a lee̱le̱ o byala na o bebolo ná e ta e te̱nge̱n o ne̱nge̱ buńa ba wumse̱, na ná e titi pe̱ to̱ bobe o bola bebolo ba muyao na ba mweńa ońola bape̱pe̱ bo buńa. A kwali ná bwē ná: “Ye wonja o bola bwam o buńa ba wumse̱.” (Langa Mateo 12:9-12.) A s’e̱n ná bebolo ba muyao na ba mweńa be nde kwe̱me̱ la buńa ba wumse̱. Bebolo ba Yesu be bonde̱ njo̱m a dibongo ńa buńa ba wumse̱. Kana Bonaisrael ba tano̱ ba wumse̱ ońol’ebol’abu ya buńa te̱, ba ta so̱ ba be̱ne̱ epolo o we̱le̱ babo̱me̱ne̱ mususu o mambo ma mudī. Yesu a kokedi nde o mbia mwena mu ta be̱ mu bolane̱ buńa ba wumse̱ o sisea be̱be̱ na Loba. Di bi nde nika bupisane̱ nje di langino̱ jombwea Yesu ponda a tano̱ o Nasaret, wuma a ńakedino̱: “Na mo̱ ingea o ndabo a ndongame̱n o buńa ba wumse̱ kaponda ko̱lo̱ngo̱ne̱ lao [Yesu], a te̱me̱ o langa.”​—Lukas 4:15-19.

NJE O MO̱NGE̱LE̱NO̱ JOMBWEA EBOLO E?

11. Nja nu boli Yesu eyembilan a bwam y’ebolo e?

11 Yose̱f okwe̱le̱ Yesu, mun’ao ńa dibongo, ebol’a wedi, na jo̱nge̱le̱ la Loba jombwea ebolo. (Mat. 13:55, 56) Yesu e̱n pe̱ Yose̱f a mabola ebolo na ngińa buńa te̱ o sue̱le̱ mbia mao munde̱ne̱. Ombusa ponda, Yesu a kwalane̱ bokwedi bao ná: “Muboledi angame̱n musawedi mao.” (Lukas 10:7) E, Yesu a ta a bia bola ebol’a ntū.

12. Njika text i malee̱ jo̱nge̱le̱ la Paulo jombwea ebol’a ntū e?

12 Ńamuloloma Paulo pe̱ a ta a bia ne̱ni bola ebol’a ntū. Ebol’ao ya mom e ta nde ná a bole mboṅ ońola dina la Yesu na mwe̱ndi mao. Nde Paulo a ta pe̱ a bola ebolo o sombwea mo̱me̱ne̱. Bato ba Tesalonika ba ta ba bia ‘ntū mao na ndut’ao,’ ná a ta a bola ebolo “bulu na mwese” ná a si be̱ to̱ mō̱ ńabu “mūna.” (2 Tes. 3:8; Bebolo 20:34, 35) Yen ebe Paulo a ta nde a kwalea ońol’ebol’ao ya longa la mabato ma mino̱ko̱. Ponda a tano̱ o Korinto, a ta nde a ja na Akwila na Priskila, na babo̱ “ba kumwa bola ebolo; ebol’abu ba tano̱ ba bola e ta nde ya longa la mabato ma mino̱ko̱.” To̱ná Paulo a tano̱ a bola ebolo “bulu na mwese” nika e si ta e pula kwala ná a si ta a wumse̱. A ta be̱ embe̱ ebolo o buńa ba wumse̱. A ta nde a bolane̱ bo buńa o te̱ye̱ Bajū dikalo, bena to̱ babo̱ pe̱ ba si ta ba bola ebolo o buńa ba wumse̱.​—Bebolo 13:14-16, 42-44; 16:13; 18:1-4.

13. Nje eyembilan a Paulo e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

13 Ńamuloloma Paulo a dī eyembilan a bwam. A ta be̱ a bola ebolo o sombwea mo̱me̱ne̱, nde a no̱ngo̱ pe̱ dongo ponda ye̱se̱ “o bola ebol’a bosangi ya myango ma bwam ma Loba.” (Rom. 15:16; 2 Kor. 11:23) Ome̱le̱ bape̱pe̱ ná ba bole ka mo̱. Akwila na Priskila ba ta nde ‘mwemba mao m’ebolo o Kristo Yesu.’ (Rom. 12:11; 16:3) Paulo ome̱le̱ bato ba Korinto ná ba “be̱ ngińa o ebol’a Sango.” (1 Kor. 15:58; 2 Kor. 9:8) Tongwea na mudī musangi Yehova a tute̱le̱ ńamuloloma Paulo o tila ná: “Nu nu si memeye̱ o bola ebolo a si da pe̱ to̱.”​—2 Tes. 3:10.

14. Nje byala ba Yesu be o Yohane 14:12 be mapulano̱ kwala e?

14 Ebol’a mweńa e buki be̱se̱ o min mińa misukan ye nde ya dikalo na timbise̱ bato bokwedi. E, Yesu a ta a bīse̱ ná bokwedi bao ba me̱nde̱ bola bebolo bende̱ne̱ be buki bao! (Langa Yohane 14:12.) A si ta a pula kwala ná di me̱nde̱ bola betańsedi ka mo̱. A ta nde a kwala ná bokwedi bao ba me̱nde̱ te̱ye̱ bato jita dikalo, bokwe̱le̱ pe̱ o bepolo jita, pond’a bwaba buka mo̱.

15. Njika myuedi jangame̱nno̱ baise̱ biso̱me̱ne̱ e, na ońola nje pe̱ e?

15 Yete̱na we nde moto nu be̱n ebol’a musawedi, baise̱ wame̱ne̱ min myuedi: ‘Mo̱ na biane̱ o wum’am y’ebolo ka moto ńe ngiń’ebolo e? Mo̱ na mabola ebolo na ngud’am ńe̱se̱ na bo̱le̱ pe̱ mo̱ o ponda e?’ Yete̱na we ná walabe̱ ná e, ke̱ so̱ngo̱ ń’ebolo e ná a lakisane̱ wa. Mako̱m mo̱ngo̱ m’ebolo pe̱ ma me̱nde̱ le̱le̱me̱ o senga myango ma bwam. Wangame̱n pe̱ baise̱ wame̱ne̱ min myuedi jombwea ne̱ni o mate̱no̱ dikalo na lee̱ pe̱: ‘Mo̱ na biane̱ ka moto ńe ngiń’ebolo o dikalo e? Mo̱ na yo̱ki boṅsane̱ pe̱pe̱le̱ laboso bwam e? Mo̱ na yo̱ki pomane̱ timba je̱ne̱ bato ba lee̱le̱ ńo̱ngi e? Mo̱ na ko̱lo̱ngo̱ne̱ no̱ngo̱ dongo o mbadi jita y’ebol’a dikalo e?’ Yete̱na we ná walabe̱ ná e, ke̱ we nde mute̱ dikalo ńa bwam, o me̱nde̱ pe̱ bwane̱ ebol’ango̱ ya dikalo muńe̱nge̱.

NJE O MO̱NGE̱LE̱NO̱ JOMBWEA WUMSE̱ E?

16. Njika jo̱nge̱le̱ le diwengisan na la bato ba nin pond’asu Yesu na bamuloloma bao ba tano̱ ba be̱ne̱ jombwea wumse̱ e?

16 Yesu a ta a bia ná ponda iwo̱ mo̱ na bamuloloma bao ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ng’a wumse̱. Nde je ná di kobisane̱ jita la bato ba ni ponda, na ba nin pond’asu na nu mot’a m’bwaṅ ń’eyembilan a Yesu. Nu moto a ta a bukea o mo̱nge̱le̱ ná nje ye mweńa ye nde ná: ‘a wumse̱ . . . , a de, a ńo̱, a bwe muńe̱nge̱.’ (Lukas 12:19; 2 Tim. 3:4) Nu moto a ta nde a te̱se̱ mulema mao o wumse̱ na o muńe̱nge̱. O diwengisan, Yesu na bamuloloma bao ba si ta ba te̱se̱ milema mabu o bwese̱ babo̱me̱ne̱ muńe̱nge̱.

Je te̱ skwe̱ jombwea ebolo na wumse̱ nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o bebolo ba bwam be mawaneye̱ biso̱ lo̱ko̱mea (Ombwa dongo 17) *

17. Ne̱ni di mabolane̱no̱ pond’asu ńa wumse̱ l’ebol’a musawedi e?

17 O nin we̱nge̱, di mawe̱ o jembilane̱ Yesu ke̱ di bolane̱ ponda di titino̱ o ebol’a musawedi o wumse̱, o bola bwam tongwea na te̱ye̱ bato bape̱pe̱ dikalo, na jukea o ndongame̱n a kriste̱n. Timbise̱ la bato bokwedi na jukea o ndongame̱n be biso̱ mweńa kańena di mapo̱ngo̱ miwe̱n me̱se̱ o no̱ngo̱ dongo ponda ye̱se̱ o ben bebolo ba bosangi. (Bon. 10:24, 25) To̱ o ponda ńena jeno̱ o wumse̱ l’ebolo, di si mese̱le̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ lasu la jukea o ndongame̱n e be̱ to̱ we̱ni jeno̱, na kwalisane̱ pe̱ ba bena di madongame̱nno̱.​—2 Tim. 4:2.

18. Nje Kiṅ’asu Kristo Yesu a mapulano̱ ná di bole e?

18 E se̱ masoma jeno̱ ná Kiṅ’asu Kristo Yesu, a si mengane̱ biso̱ ná di bole buka ngud’asu, a mongwane̱ pe̱ biso̱ o be̱ skwe̱ oteten ebolo na wumse̱! (Bon. 4:15) A mapula ná di kuse wumse̱ di be̱nno̱ ńo̱ngi. A mapula pe̱ ná di bole ebolo na ngińa o londise̱ ńo̱ng’asu ń’eyobo, na no̱ngo̱ pe̱ dongo o ebol’a timbise̱ bato bokwedi e mawane̱ lo̱ko̱mea. O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ kwalea nje Yesu a bolino̱ o sunga biso̱ o ebe̱yed’a bobe ya mukom.

MWENGE 38 A me̱nde̱ jembe̱ wa

^ par. 5 Betiledi be mokwe̱le̱ biso̱ ne̱ni be̱ skwe̱ oteten ebolo na wumse̱. O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea eyembilan a buńa ba wumse̱ Bonaisrael ba tano̱ bangame̱n ne̱nge̱ woki te̱ o jongwane̱ biso̱ o bia ne̱ni di me̱ne̱no̱ ebolo na wumse̱.

^ par. 10 Bokwedi ba ta ba bola buńa ba wumse̱ edube o dime̱ne̱ lena bembe̱no̱ m’boṅsan ma benumba na mo̱ki ba tano̱ bangame̱n bolane̱ ońola mbimba ma Yesu, natē̱ bo buńa ba wumse̱ bo tomba.​—Lukas 23:55, 56.

^ par. 55 BETELEDI BA MADUTA: Yose̱f e o walane̱ mbia mao o ndabo a ndongame̱n o buńa ba wumse̱.

^ par. 57 BETELEDI BA MADUTA: Sango a mboa nu mabole̱ ebolo o sombwea mbia mao e o bolane̱ pond’ao ńa wumse̱ ońola mambo ma mudī, to̱ná mo̱ na mbia mao beno̱ o lo̱ndo̱.