Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mo̱ o dia o mo̱nge̱le̱ e?

Mo̱ o dia o mo̱nge̱le̱ e?

Mo̱ we ná walabe̱ min myuedi mi se̱medi o Njongo a Betatedi ńa 2019 e?

Din dikaki la Loba ná: “Eye̱i a bwemba to̱ ewo̱ e malulabe̱ te̱nge̱ne̱ wa e si me̱nde̱ tongwe̱le̱ to̱ lambo,” di mapula nde kwala ná nje e? (Yes. 54:17)

Je ná di be̱ mbaki ná Loba a me̱nde̱ tata biso̱ na ngiń’a beńamsedi iwo̱ ka “we̱i a banjo.” (Yes. 25:4, 5) Basingedi basu ba si me̱nde̱ jeka biso̱ ná di be̱ne̱ longe̱ la bwindea.​—w19.01, map. 6-7.

Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ k’ao ni te̱m ná sim o mulatako mao na Bonakanaan na Bonaisrael ba pamo e?

Loba a ko̱kise̱ ba bena ba ta ba wite̱ musonje na yine̱ mbad’a lata ya ńakaka ipe̱pe̱, na ba bena ba ta ba tuse̱ bito na bana ba si be̱n mukaye̱ babo̱. A namse̱ ba bena ba ta ba sengane̱ mo̱, ba lee̱le̱ pe̱ mō̱ na nune̱ te̱me̱ la sim.​—w19.02, map. 22-23.

Nje jangame̱nno̱ bola ke̱ je we̱ni moto nu titi kriste̱n eno̱ o kane̱ e?

Je ná di ko̱ ná pī na lee̱le̱ pe̱ edube, nde di si makwala ná “amen” to̱ kwe̱ne̱ mā na bane̱ bato be na biso̱. Je ná di kane̱ o mulema.​—w19.03, dip. 31.

Nate̱na o njika dime̱ne̱ nangane̱ la bana leno̱ bobe e?

Nangane̱ la bana le nde bobe te̱nge̱ne̱ nu ba nangane̱no̱, mwemba, manea na Loba. Batudu ba mabupe̱ mambenda ma bekombo be mabaise̱ ná manea ma bīsabe̱ ná moto a nangane̱ muna.​—w19.05, dip. 9-10.

Ne̱ni weno̱ ná o tukwa mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ to̱ po̱ngulane̱ mo̱ e?

Matanga ma mweńa man: Kwalisane̱ Yehova o muka. Dutea na wase̱le̱ wame̱ne̱. Po̱so̱ mindenge mo̱ngo̱ na dibie̱.​—w19.06, dip. 11.

Nje jeno̱ ná di bola tatan o boṅsane̱ biso̱me̱ne̱ ońola mitakisan e?

Jangame̱n jouse̱ mulatako masu na Yehova. Di be̱ mbaki ná a to̱ndi biso̱, a si me̱nde̱ pe̱ to̱ sombe̱ biso̱ tom. Di lange Bibe̱l buńa te̱, na kane̱ pe̱ ponda ye̱se̱. Di be̱ mbaki ná minam ma Janea la Loba mi me̱nde̱ be̱ mbale̱. Di ne̱nge̱ o mulopo bepasi ba Bibe̱l na myenge m’esese.​—w19.07, map. 2-4.

Nje jangame̱nno̱ bola o jongwane̱ mbia masu ná mi sungabe̱ e?

Ye mweńa ná di bie so̱ṅtane̱ bane̱, bedangwedi basu ba bwam be bole mboṅ a bwam, di be̱ pe̱ we̱lisane̱ na muyao.​—w19.08, map. 15-17.

Ne̱ni di makusano̱ lo̱ko̱mea bupisane̱ kakane̱ la Yesu le o Mateo 11:28 e?

Di be̱n bombwedi ba ndolo, mako̱m ma peti bwam, n’ebolo e peti bwam.​—w19.09, dip. 23.

Ne̱ni Loba a mabolano̱ biso̱ ńo̱ngi na ngudi o bola e? (Fil. 2:13)

Di langi te̱ Eyal’a Loba di dutea pe̱ mo̱, Loba e ná a bola biso̱ ngińa, ni mabole̱ biso̱ ńo̱ngi na ngudi o bola jemea lao. Mudī mao mwe ná mu batea biso̱ dibie̱, so̱ṅtane̱ na ngudi o bola.​—w19.10, dip. 21.

Njika matanga ma mweńa jangame̱nno̱ po̱ngo̱ obiana di mano̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa e?

Matanga matanu me nde: Po̱ngo̱ muwaso ma njiba. Kane̱ ná o kuse dibie̱. Ombwea nje e matute̱le̱ wa o bola. Be̱ne̱ myano ma tobotobo. Be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n.​—w19.11, map. 27-29.

Mo̱ belēdi ba mudī mu si mawo̱ be botedi nde ponda Satan a kwalisanno̱ Eva e?

E me̱ne̱ne̱ ná ke̱m. Satan a kwalane̱ nde Eva ná a si mawo̱ tom, seto̱ ná ńol’ao nde e mawo̱, nde mudī mao mu benga be̱ longe̱. Belēdi ba mpoṅ to̱ bō̱ be s’ongi ombusa mpupe. E me̱ne̱ne̱ biana belēdi ba mudī mu si mawo̱ be botedi nde obiana Loba a mapambilane̱ bato ba ta ba longa njongo a Babel.​—w19.12, dip. 15.