1-2. Nje e po̱yedi Angelito e mokwe̱le̱ nde biso̱ o bola nje e?

MO̱ BAYEDI bo̱ngo̱ be nde Mboṅ a Yehova e? Yete̱na e, bia ná seto̱ ońolana bayedi bo̱ngo̱ be mako̱m ma Loba nde wa pe̱ weno̱ mo̱ ye̱ke̱i te̱. E be̱ ná bayedi basu ba mabolea Loba to̱ ke̱m, mō̱ ńasu te̱ angame̱n be̱ne̱ mao mulatako ma bwam na Yehova.

² Jombweye eyembilan a munasango mō̱ nu belabe̱ ná Angelito. Mbia mao mwe̱se̱ mu ta nde Mboṅ a Yehova. Nde, a tano̱ mūtu, a si ta e̱ne̱ ná e batabata na Yehova. Mo̱ ná, “Na ta nde na bolea Yehova buka te̱ ońolana na ta na pula bola nje mbia mam mu tano̱ mu bola.” Nde, Angelito a no̱ngi ponda o langa Eyal’a Loba na dutea ońol’ao, a botea pe̱ kane̱ Yehova ponda ye̱se̱. Nje so̱ okono̱ e? Mo̱ ná, “Noko ná mpo̱m ma mbadi o sisea Sango am ńa ndolo, Yehova, be̱be̱ mwe nde ná nokwe o bia mo̱ na mbame̱ne̱.” Nje e po̱yedi Angelito e mabonde̱ myuedi mō̱ ma mweńa: Njika diwengisan le oteten a bia la mambo mō̱ jombwea Yehova na bia la mo̱ bwam e? Ne̱ni pe̱ di mawe̱le̱no̱ bia Yehova e?

3. Njika diwengisan le oteten a bia la mambo mō̱ jombwea Yehova na bia la mo̱ bwam e?

³ Je ná jo̱nge̱le̱ ná di bi Yehova ońolana di bi dina lao to̱ mambo mō̱ a kwalino̱ to̱ a bolino̱. Nde bia la Yehova bwam di mabaise̱ buka nika. Jangame̱n no̱ngo̱ ponda o jokwa nja ńe Yehova na bede̱mo bao ba betańsedi. Na nika nde jeno̱ ná di botea so̱ṅtane̱ nje e matute̱le̱ mo̱ o  kwala na bola mambo. Nika e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bia nga Yehova a do̱lisane̱ mo̱nge̱le̱ masu, bedomsedi basu na bebolo basu. Di so̱ṅtane̱ te̱ nje ye jemea la Yehova ońol’asu, jangame̱n we̱le̱ nje jokono̱ o ebolo.

4. Ne̱ni jombwea la byembilan ba Bibe̱l di mongwane̱no̱ biso̱ e?

⁴ Bato bō̱ be ná ba yo̱ye̱ biso̱ ońolana di mapula bolea Yehova, na mo̱me̱ne̱ bata te̱nge̱ne̱ biso̱ ke̱ di nibotea jukea o ndongame̱n. Nde, di lakisane̱ te̱ Yehova, a si me̱nde̱ caka biso̱ to̱ buńa. Di me̱nde̱ botea be̱ne̱ mulatako na mo̱ mwena mu me̱nde̱ jinde̱ o longe̱ lasu le̱se̱. Mo̱ je ná di we̱le̱ bia Yehova ninka bwam e? E, je na! Byembilan ba bato ba titi ke̱nge̱nge̱ ka Mose na kiṅe̱ David be malee̱ ná nika ńe ná e we̱le̱ bolane̱. Ninka di mombweano̱ bebolo babu, di me̱nde̱ jalabe̱ myuedi miba: Ne̱ni ba we̱lino̱ bia Yehova e? Njika belēdi pe̱ jeno̱ ná jokwa na byembilan babu e?

5. Nje Mose a po̱sino̱ o bola e?

⁵ Mose a po̱si o bolea Loba. Niponda a tano̱ a be̱ne̱ lambo ka 40 ma mbu, Mose a po̱si o lata na tumba la Loba, Bajū, buka o biane̱ ka “mun’a mun’a farao ńa muto.” (Bon. 11:24) Mose ese̱le̱ epol’edube ende̱ne̱. Ponda a te̱medino̱ o mudi ma Bajū, bena ba ta bakom o Egipto, a ta a bia ná nika e me̱nde̱ lingise̱ farao jita, mwaned’a ngińa ńena nu ta nu nilangabe̱ ka loba. E se̱ dube̱ dinde̱ne̱ Mose a lee̱le̱no̱ e! Mose a ta a lakisane̱ Yehova. Ni ńai a lakisane̱ nde ńe dale la tòngo la mulatako ma pond’a bwaba.​—Min. 3:5.

6. Nje jeno̱ ná jokwa n’eyembilan a Mose e?

⁶ Njika belēdi di mabusane̱no̱ e? Kana Mose, biso̱ be̱se̱ di be̱n bedomsedi o no̱ngo̱: Mo̱ di me̱nde̱ po̱so̱ o bolea Loba na lata pe̱ na tumba lao e? Yen ebe nika ńe ná e baise̱ ná di po̱nge miwe̱n jita o bolea Loba, ba pe̱ ba si bi Yehova be ná ba takise̱ biso̱. Nde di lakisan te̱ Sango asu ńe o mo̱ń, je ná di be̱ mbaki ná a me̱nde̱ sue̱le̱ biso̱!

7-8. Nje Mose a bengino̱ jokwa e?

⁷ Mose a bengi jokwa bede̱mo ba Yehova na ne̱ni bola jemea lao. K’eyembilan, niponda Yehova a baise̱no̱ Mose ná a busane̱ Bonaisrael o mukoma o Egipto, a bo bo̱ngo̱, a timbise̱le̱ Yehova ngedi jita ná a titi ka ni dongame̱n o bola nika. Loba a lee̱le̱ Mose nded’a mulema ńa mbale̱ ke̱ a malabe̱ mo̱, a wanea pe̱ mo̱ jongwane̱. (Bbu. 4:10-16) O sukan, Mose a we̱li langwea farao mye̱ndi ma bekaisedi ma ngińa. Mose e̱n so̱ Yehova Loba a mabolane̱ ngiń’ao o sunga Bonaisrael, nde a ńamse̱ farao na milo̱ṅ mao o Munja-mu-mole̱.​—Bbu. 14:26-31; Mye. 136:15.

⁸ Ombusa Mose busane̱ Bonaisrael o Egipto, ba botedi nde wasa batuedi ba njo̱m o to̱kisane̱ ponda ye̱se̱. To̱ na nika, Mose e̱n we̱lisane̱ dinde̱ne̱ Yehova a lee̱le̱no̱ tumba a te̱se̱no̱ wonja o mukoma. (Mye. 78:40-43) Mose e̱n pe̱ ná Yehova a lee̱le̱ sibise̱ la ńolo di peti ponda a sengane̱no̱ mo̱ ná a si ńamse̱ Bonaisrael.​—Bbu. 32:9-14.

9. Bupisane̱ Bonahebe̱r 11:27, nate̱na o njika dime̱ne̱ mulatako ma Mose na Yehova mu tano̱ batabata e?

⁹ Ombusa Bebusedi, mulatako ma Yehova na Mose mu timbi be̱ ngińa kańena,  e ta nde biana a ta e̱ne̱ Sango ńe o mo̱ń. (Langa Bonahebe̱r 11:27.) O langwa nate̱na o njika dime̱ne̱ mu mulatako mu tano̱ batabata, Bibe̱l mo̱ ná: “Nde Yehova a ta a kwalisane̱ Mose boso na boso, kana moto a makwalisane̱no̱ diko̱m lao.”​—Bbu. 33:11.

10. Ná di bie Yehova bwam, nje jangame̱nno̱ bola e?

¹⁰ Njika belēdi di mabusane̱no̱ e? Ná di bie Yehova bwam, di s’angame̱n buka te̱ jokwa bede̱mo bao, nde jangame̱n pe̱ bola jemea lao. Jemea la Yehova we̱nge̱ le nde ná “bato be̱se̱ bongisabe̱, ba we̱le̱ pe̱ so̱ṅtane̱ mbale̱.” (1 Tim. 2:3, 4) Mbadi po̱ di mabolano̱ jemea la Loba ńe nde tongwea na jokwe̱le̱ bane̱ nja ńe Yehova.

11. Ne̱ni di mabatano̱ bia Yehova bwam niponda jeno̱ jokwe̱le̱ bato jombwea mo̱ e?

¹¹ Niponda jeno̱ o jokwe̱le̱ bato jombwea Yehova nde biso̱me̱ne̱ di mabatano̱ bia mo̱ bwam. K’eyembilan, di me̱ne̱ nded’a mulema ńa Yehova ońola bato ke̱ a mongwane̱ biso̱ o so̱ ba bena ba be̱n bete̱medi ba mulema be mapule̱. (Yohane 6:44; Bebolo 13:48) Di me̱ne̱ ngiń’a Eyal’a Loba o ebolo niponda bato di mokwe̱le̱no̱ Bibe̱l ba matukwano̱ bede̱mo babu ba bobe, ba botea bo̱to̱ mot’a peńa. (Kol. 3:9, 10) Di me̱ne̱ pe̱ we̱lisane̱ a malee̱le̱no̱ bato jita ba mōnda masu ma dikalo ke̱ a maloma biso̱ ombo’abu ngedi na ngedi o jokwe̱le̱ babo̱ nja eno̱, ná ba sungabe̱.​—Rom. 10:13-15.

12. Bupisane̱ Bebusedi 33:13; nje Mose a baise̱no̱ e, na ońola nje e?

¹² Mose a ta a we̱le̱ mulatako mao na Yehova mweńa. To̱ ombusa mo̱ bola bebolo ba betańsedi o dina la Loba, Mose a baise̱ te̱ nde Yehova n’edube ná ongwane̱ mo̱ o bata bia mo̱. (Langa Bebusedi 33:13.) Mose a ta a mábuka 80 ma mbu ponda a baise̱no̱ Yehova nika, nde a ta a bia ná a dian pe̱te̱ mambo jita a tano̱ angame̱n jokwa jombwea Sango ńa ndolo ńe o mo̱ń.

13. O njika mbadi po̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di we̱le̱ mulatako masu na Loba mweńa e?

¹³ Njika belēdi di mabusane̱no̱ e? E be̱ to̱ njik’etum jeno̱ bolea Yehova, di s’angame̱n no̱ngo̱ mulatako masu na mo̱ ka lambo di be̱nno̱. Mbadi po̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di we̱le̱ mulatako masu na Loba mweńa ńe nde ná di kwalisane̱ mo̱ o muka.

14. Ońola nje muka mweno̱ ninka mweńa o jongwane̱ biso̱ o bata bia Loba e?

¹⁴ Jakwalisane̱ la bwam nde le musinga mu tinge̱ mulatako ma ngińa. Sisea so̱ Loba be̱be̱ tongwea na muka ponda ye̱se̱, o si bwa bo̱ngo̱ to̱ buńa o langwea mo̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ ma njiba. (Efe. 6:18) Krista, munańango mō̱ nu maje̱ o To̱rki mo̱ ná: “Ndolo na lakisane̱ na be̱nedino̱ Yehova ba mabata ńaka ke̱ na langwedi mo̱ mo̱nge̱le̱ mam o muka, ne̱ne̱ pe̱ jongwane̱ lao. Na me̱ne̱ te̱ ne̱ni Yehova a malabe̱no̱ mika mam, nika e mongwane̱ mba o je̱ne̱ Yehova ka Sango am na Diko̱m lam.”

15. Nje Yehova a kwalino̱ jombwea kiṅe̱ David e?

¹⁵ Kiṅe̱ David a yabe̱ nde o tumba lena di ta di mábake̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova Loba. Nde seto̱ ońolana mbia mao mu ta mowe̱ Yehova nde David pe̱ a tano̱ owe̱ mo̱. A longi mao mulatako na Loba, Yehova pe̱ a ta a to̱ndo̱ mo̱ jita. Yehova mo̱me̱ne̱ a kwaledi ońol’ao ka “moto  kaponda mulema [mao].” (Bebolo 13:22) Ne̱ni David a we̱lino̱ be̱ batabata na Yehova nika e?

16. Nje bewekedi bokwe̱le̱no̱ David jombwea Yehova e?

¹⁶ Tongwea na bewekedi nde David okono̱ jombwea Yehova. Ponda David a tano̱ mūtu a ta be̱ a tombise̱ hawa jita o eyidi o jombwea mido̱ngi ma sango. Yen ebe niponda nde a botedino̱ dutea ońola mambo Yehova a wekino̱. K’eyembilan, o pond’a bulu, David a ta be̱ a mam te̱ miso̱ omo̱ń a me̱ne̱ ne̱ni ngengeti i nangano̱ ka tapoti. Nde a si ta e̱ne̱ buka te̱ yi ngengeti, a ta pe̱ e̱ne̱ bede̱mo ba nu nu weki mo̱. David a ta a tutabe̱le̱ o tila ná: “Mo̱ń i malangwa edub’a Loba, dibobe̱ pe̱ di mabīse̱ ebol’a mā mao.” (Mye. 19:2, 3) Ponda David a dutedino̱ njika mbadi bato ba benama ba wekabe̱no̱, e̱n dibie̱ la Yehova la betańsedi o ebolo. (Mye. 139:14) Niponda David a tano̱ a keka so̱ṅtane̱ bebolo ba Yehova, e̱n njika bosadi eno̱ kobisan na Yehova.​—Mye. 139:6.

17. Nje jeno̱ ná jokwa yete̱na di dutedi ońola bewekedi e?

¹⁷ Njika belēdi di mabusane̱no̱ e? To̱ndo̱ jombwa bewekedi. O si be̱ buka te̱ mō̱ ńe o nun mudo̱led’a wase Yehova a wekino̱; ubea pe̱ nje ye oten! O buńa ba longe̱ lo̱ngo̱ te̱, dutea nje bewekedi be dinge̱le̱ wa​—myele, ńama na bato​—be mokwe̱le̱no̱ wa jombwea Yehova. O me̱nde̱ so̱ bata jokwa mambo buńa te̱ jombwea So̱ngo̱ ńa ndolo ńe o mo̱ń. (Rom. 1:20) O bata pe̱ to̱ndo̱ mo̱ buńa te̱.

18. Bupisane̱ Myenge 18, nje David embino̱ e?

¹⁸ David embi ná Yehova ongwane̱ mo̱. K’eyembilan, ponda David a sungino̱ mido̱ngi ma sango o mā ma ngila na njo̱, embi ná Yehova nde ongwane̱ mo̱ o buka yi ńama i kwań. Ponda a te̱nge̱ne̱no̱ ńamb’a mot’a bila, Goliat, David e̱n ná bwē ná Yehova nde a die̱le̱ mo̱. (1 Sam. 17:37) Ponda pe̱ a ńīno̱ kiṅe̱ Saul ńa ko̱di mīla, David embi ná Yehova nde a sungi mo̱. (Mye. 18:1) David a be̱ te̱ kumba, a wusa nde dipa dia o bwanga ná na ngiń’ao nde a tongwe̱le̱no̱ ma me̱se̱. Nde kana a tano̱ a sibise̱ ńolo, embi ná Yehova nde ongwane̱ mo̱.​—Mye. 138:6.

19. Nje di mokwano̱ n’eyembilan a David e?

¹⁹ Njika belēdi di mabusane̱no̱ e? Di s’angame̱n buka te̱ baise̱ Yehova jongwane̱. Jangame̱n pe̱ keka jemba njika ponda na ne̱ni a mawaneano̱ biso̱ mo̱. Sibise̱ la ńolo di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná di titi ná di bola to̱ lambo na biso̱me̱ne̱, Yehova nde a mongwane̱ biso̱ o bola mambo di titino̱ ná di bola. Ponda te̱ di me̱ne̱no̱ pe̱ jongwane̱ la Yehova, mulatako masu na mo̱ mu mabata be̱ ngińa. Isaac, munasango mō̱ ńa Fiji nu maboleye̱ Yehova ye we̱nge̱ mimbu jita embi ná nika ńe mbale̱. Mo̱ ná: “Nombo te̱ ombusa, na me̱ne̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ mba botea na ponda na botedino̱ jokwa Bibe̱l nate̱na we̱nge̱. Na me̱ne̱ ná e na mbale̱.”

20. Nje di mokwano̱ o mulatako ma David na Loba e?

²⁰ David embilane̱ bede̱mo ba Yehova. Yehova a weki biso̱ ńai jeno̱ ná jembilane̱ bede̱mo bao. (Bbot. 1:26) Di bati te̱ jokwa bede̱mo be mabonde̱ nja ńe Yehova, di mawe̱le̱ be̱ ńai ni dongame̱n o jembilane̱ mo̱ bwam. David a ta okwa bia Sango ńe o mo̱ń bwam, a we̱li so̱  jembilane̱ mo̱ o mulatako mao na bane̱. Jombweye nde eyembilan ewo̱. David a wusane̱ Yehova ponda a wite̱no̱ musonje na Batseba, a bola pe̱ ná mom’ao a bwabe̱. (2 Sam. 11:1-4, 15) Nde Yehova a po̱si o lee̱le̱ David ndedi, mo̱ ńena nu ta nu lee̱le̱ bape̱pe̱ ndedi. Ońolana David a ta a be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova, a timbi be̱ o muso̱ngi ma kiṅe̱ i ta i to̱ndo̱be̱ o Israel buka ye̱se̱, n’eyembilan Yehova a tano̱ a bolane̱ ka patan ońola yine̱ kiṅ’a Israel.​—1 Ki. 15:11; 2 Ki. 14:1-3.

21. Bupisane̱ Efeso 4:24 na 5:1, njika muse̱ṅ mwe o be̱ “bato ba membilane̱ Loba” e?

²¹ Njika belēdi di mabusane̱no̱ e? Jangame̱n be̱ “bato ba membilane̱ Loba.” Bola la nika le biso̱ muse̱ṅ, nde di mongwane̱ pe̱ biso̱ o bata bia mo̱. Jembilane̱ te̱ bede̱mo ba Loba, di malee̱le̱ ná je nde bana bao.​—Langa Efeso 4:24; 5:1.

22-23. Nje e me̱nde̱ bolane̱ yete̱na di we̱le̱ nje di mokwano̱ jombwea Yehova o ebolo e?

²² Ka nje te̱ je̱nno̱, je ná jokwa bia Yehova tongwea na bewekedi bao n’Eyal’ao Bibe̱l pe̱. Mu mpo̱m ma kalati, mu londi na byembilan ba baboledi ba jemea ba Loba jeno̱ ná jembilane̱, kana Mose na David. Yehova a boli lao dongo. Biso̱ pe̱ di tele̱ so̱ miso̱, matoi, na mulema masu o bata jokwa bia mo̱ bwam.

²³ Di si me̱nde̱ jembe̱ jokwa jombwea Yehova to̱ buńa. (Mul. 3:11) Nje ye mweńa e titi njika jita la so̱ṅtane̱ di be̱nno̱ jombwea mo̱, nde nje di mabolane̱no̱ di so̱ṅtane̱. Di we̱le̱ te̱ o ebolo nje di mokwano̱ di keka pe̱ jembilane̱ Sango asu ńa ndolo, a me̱nde̱ benga sisea biso̱ be̱be̱. (Yak. 4:8) Tongwea n’Eyal’ao, a mabola biso̱ mbaki ná a si me̱nde̱ caka ba ba mapulise̱ mo̱ to̱ buńa.