Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 50

Yehova a weki mwano ná o te̱se̱be̱ wonja

Yehova a weki mwano ná o te̱se̱be̱ wonja

Te̱ dikalo la wonja o ekombo ye̱se̱ ońola bato be̱se̱ ba maje̱ oten.”​—LEV. 25:10.

MWENGE 22 Janea di máboka ​—Di ye!

EBONGOLO *

1-2. (a) Mbu ma musombise̱ mwe nde nje e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Mbu ma musombise̱ mu ta nde nje e?” (b) Nje Yesu a kwalino̱ jombwea mo̱ o Lukas 4:16-18, e?

O BEKOMBO bō̱ ngand’a tobotobo i yo̱ki bolisabe̱ o 50 ma mbu ma janea la kiṅe̱ to̱ la kiṅ’a muto. Mu mbu mu londe̱ 50 mu biane̱ ka mbu ma musombise̱ ma kiṅe̱. Bato be ná ba bolise̱ ngand’a mu mbu ma musombise̱ buńa bō̱, woki po̱, to̱ buka nika, nde di bolise̱ di mapo̱ te̱ nde o su, na bato ba pomane̱ dimbea mo̱.

2 Di mala kwalea ońola mbu ma musombise̱ mu peti bwam, mu peti na mo̱me̱ne̱ bwam buka mbu mō̱ ma mususu ma musombise̱ ba tano̱ be̱ ba bolise̱ mwatanu ma mbu te̱ o Israel ńa kwaṅ. Mu mbu ma musombise̱ ma kwaṅ mu ta mu wanea ba bena ba ta ba bolise̱ mo̱ wonja. Ońola nje jangame̱nno̱ jokwa jombwea nika e? Ońolana mbu ma musombise̱ ma Israel mu mo̱nge̱le̱ biso̱ mwano ma betańsedi ma wonja ni si be̱n su Yehova eno̱ wana tatan, wonja Yesu a to̱pedino̱.​—Langa Lukas 4:16-19.

Mbu ma musombise̱ o Israel mu ta be̱ mu wana muńe̱nge̱, ebanja ba bena ba ta bakom ba ta ba timba na mbia mabu, na be̱ne̱ pe̱te̱ sango labu (Ombwa dongo 3) *

3. Bupisane̱ Levitiko 25:8-12, ne̱ni mbu ma musombise̱ mongwane̱no̱ Bonaisrael e?

3 Ná di so̱ṅtane̱ bwam nje Yesu a tano̱ a pula kwala ponda a to̱pedino̱ ońola wonja, di se̱le̱ kwalea ońola mbu ma musombise̱ Loba a tano̱ a te̱se̱ye̱ tumba lao la kwaṅ. Yehova a ta a kwalisane̱ Bonaisrael ná: “Lo masangise̱ mbu mu londe̱ mwatanu, lo te̱ dikalo la wonja o ekombo ye̱se̱ ońola bato be̱se̱ ba maje̱ oten. Mu mabe̱ nde bińo̱ mbu ma musombise̱; oten nde moto te̱ a makusano̱ pe̱te̱ sango lao na timba o mbia mao.” (Langa Levitiko 25:8-12.) O jokwa di se̱le̱ na din, jombwedi ne̱ni buńa ba wumse̱ o Israel ńa kwaṅ bo tano̱ Bonaisrael muse̱ṅ. Nde ne̱ni mbu ma musombise̱ mu tano̱ babo̱ muse̱ṅ e? K’eyembilan, dutea te̱ ná mot’a Israel mō̱ a be̱n beto̱m jita, nde a be̱ mińakisan o jandise̱ mińangadu mao ná a sawe y’eto̱m. O mbu ma musombise̱ mi mińangadu mi matimba pe̱te̱ mao. Na nika, nu moto e ná a kusa “pe̱te̱ sango lao,” ombusa ponda bana bao ba sangwa mo̱. To̱ ná moto a be̱n beto̱m jita o dikala lena a mandise̱no̱ mun’ao mō̱ to̱ mo̱me̱ne̱, ka mukom o sawa mo̱. O mbu ma musombise̱ mukom a ta angame̱n “timba o mbia mao.” To̱ moto a si wusa so̱ be̱ mukom o bwindea esibe̱ dipita! Ben bete̱sedi be lee̱le̱ ná Yehova a mombwea tumba lao na mbale̱!

4-5. Ońola nje jangame̱nno̱ jokwa jombwea mbu ma musombise̱ ma Bonaisrael e?

4 Njika tombwane̱ dipe̱pe̱ lena mbu ma musombise̱ mu tano̱ mu wana e? Yehova a ta a teleye̱ ná: “Mutuedi a si me̱nde̱ be̱ oteten ańu, ebanja Yehova a me̱nde̱ namse̱ wa o ekombo Yehova, Loba lo̱ngo̱, a bolino̱ wa ka sango.” (Ndim. 15:4) E se̱ diwengisan na nje e mabolane̱ o mundi ma wase we̱nge̱, owe̱ni ba bena be m’bwaṅ ba mabengano̱ nde be̱ m’bwaṅ batue pe̱ tue e!

5 Biso̱ kriste̱n di titi owas’a Mbend’a Mose. Nika e mapula nde kwala ná di si mabupe̱ mbend’a mbu ma musombise̱ ni mate̱se̱ bakom wonja, ni mabo̱le̱ beto̱m, na ni matimbise̱le̱ bato sango la mbia mabu. (Rom. 7:4; 10:4; Efe. 2:15) Nde ye biso̱ mweńa ná jokwe jombwea mbu ma musombise̱. Ońola nje e? Ońolana nika e mo̱nge̱le̱ biso̱ nje Yehova a bolino̱ o sunga biso̱ o bobe.

YESU A MABĪSE̱ TE̱SE̱BE̱ LA WONJA

6. Na nje mbel’a moto e be̱nno̱ ńo̱ng’a te̱se̱be̱ wonja e?

6 Biso̱ be̱se̱ di be̱n ńo̱ng’a te̱se̱be̱ wonja ebanja je nde bakom ba bobe​—di be̱ la mukom le njo buka be̱ la mukom a nune̱ moto. Kana jeno̱ bato ba bobe ońola nika nde di madunano̱, di maboano̱, di mawo̱no̱ pe̱. Bato jita ba me̱ne̱ ná nika ńe mbale̱ ke̱ bombo babo̱me̱ne̱ o je̱ne̱ to̱ ke̱ balo o do̱kita ońola diboa. Di mabo̱bo̱ pe̱ ke̱ di boli bobe. Ńamuloloma Paulo a kwali ná a ta “mukoma owas’a mbend’a bobe [ni ta] o belongi [bao].” A bata pe̱ ná: “A mba mot’a ndenge̱! Nja nu me̱nde̱ sunge̱ mba o nin ńol’a kwedi e?”​—Rom. 7:23, 24.

7. Nje Yesaya a bīse̱no̱ jombwea te̱se̱be̱ la wonja e?

7 Nje ye bwam ye nde ná Loba a weki mwano ná di sungabe̱, to̱ te̱se̱be̱ wonja na bobe. Yesu nde e idubwan a di te̱se̱be̱ la wonja. Buka bebwea ba mimbu samba oboso ná Yesu a mapo̱ o wase, muto̱ped’a mudī Yesaya a ta a mábīse̱ te̱se̱be̱ la wonja dinde̱ne̱ di me̱nde̱ po̱. Di te̱se̱be̱ la wonja di me̱nde̱ bola mambo mande̱ne̱ buka di lena di ta di bolisabe̱ o mbu ma musombise̱ o Israel. A tili ná: “Mudī ma Yehova Sango mwe omo̱ń am, ońolana Yehova o̱kise̱ mba, o wala langwea batakedi myango ma bwam; a lom mba o bo̱lise̱ milema mi ńo̱sedi, o langwea bamikoma te̱se̱be̱ la wonja.” (Yes. 61:1) Nja y’edinge̱ e tano̱ e kwalea e?

8. Nja eding’a Yesaya ya te̱se̱be̱ la wonja e londedino̱ e?

8 Belondisedi ba yen eding’a mweńa jombwea te̱se̱be̱ la wonja be botedi nde ombusa Yesu botea ebol’ao ya dikalo. Ponda alono̱ o ndabo a ndongame̱n ńa mundi mao, Nasaret, Yesu a langedi Bajū ba ta ba ko̱to̱me̱ oten ben byala ba Yesaya. Yesu a lango ná be byala be londedi nde mo̱, a kwala ná: “Mudī ma Sango [Yehova] mwe omo̱ń am, ońolana o̱kise̱ mba o langwea batuedi myango ma bwam, a lom mba o langwea bamikoma te̱se̱be̱ la wonja, bandima pe̱ je̱ne̱, o te̱se̱ babandabe̱ wonja, o langwa mbu ma muyao ma Sango.” (Lukas 4:16-19) Ne̱ni Yesu a londise̱no̱ yen edinge̱ e?

BATO BABOSO BENA BA TE̱SE̱BE̱ WONJA

Yesu e o bīse̱ te̱se̱be̱ la wonja o ndabo a ndongame̱n o Nasaret (Ombwa mongo 8-9)

9. Njika pat’a te̱se̱be̱ la wonja bato jita o pond’a Yesu ba tano̱ ba pite̱ e?

9 Te̱se̱be̱ la wonja Yesaya a bīse̱no̱ na lena Yesu a langino̱ di botedi nde o ebwe’a mbu yaboso. Yesu a bamse̱ nika ponda a bīse̱no̱ ná: “Ben betiledi be londi o matoi mańu we̱nge̱.” (Lukas 4:21) Jita la ba bena ba sengi nje Yesu a langino̱ bo̱nge̱le̱ nde yen ebe mawengisan ma politik mō̱, ná ba te̱se̱be̱ wonja n’eko̱ko̱s’a Roma. Yen ebe ba bolane̱ nde jo̱nge̱le̱ la ba bato baba ba kwali ná: “Biso̱ di ta di pite̱ ná mo̱ nde e nu nu me̱nde̱ sunge̱ Israel.” (Lukas 24:13, 21) Nde di bi ná Yesu a si kwalane̱ bokwedi bao ná ba te̱me̱ te̱nge̱ne̱ eko̱ko̱s’a bodilo ya Roma. A kwalane̱ nde babo̱ ná ba bole “kaisa mambo ma kaisa.” (Mat. 22:21) Ne̱ni so̱ Yesu a te̱se̱no̱ bato wonja o ni ponda e?

10. Na nje Yesu a te̱se̱no̱ bato wonja e?

10 Mun’a Loba a ta nde a po̱ jongwane̱ bato o te̱se̱be̱ wonja o mbadi iba. Ńaboso, Yesu ongwane̱ bato ná ba te̱se̱be̱ wonja na belēdi ba mpoṅ ba badiedi b’ebasi. Jita la Bajū o ni ponda di ta nde bakom ba myeka ma bato na ba belēdi ba mpoṅ. (Mat. 5:31-37; 15:1-11) Ba bena ba ta ba kwala ná be nde badiedi ba mudī ba ta nde badiedi ba ndima. Ba bengi pe̱ nde be̱ o ndima na o bobe, ebanja ba ta ba banga Mesia na mwe̱ne̱n ma mudī a wanno̱. (Yohane 9:1, 14-16, 35-41) Tongwea na belēdi bao ba bwam n’eyembilan ao, Yesu a wanedi bapī te̱se̱be̱ la wonja la mudī.​—Marko 1:22; 2:23–3:5.

11. O njika mbadi nipe̱pe̱ Yesu a te̱se̱no̱ bato wonja e?

11 Ni londe̱ iba, Yesu a te̱se̱ mbel’a moto wonja na bobe e sangono̱. O eyot’a jabea la diko̱ti, Yehova Loba a malakise̱ myobe ma ba bena ba dube̱ diko̱ti a bolino̱ na bena ba kasi pe̱ mo̱. (Bon. 10:12-18) Yesu mo̱ ná: “Muna a timbise̱ te̱ bińo̱ wonja, ke̱ lo mabe̱ wonja na mbale̱.” (Yohane 8:36) Esibe̱ penda, ni wonja e ta bonde̱ne̱ buka ni ńena Bonaisrael ba tano̱ be̱ ba kusa o mbu ma musombise̱! K’eyembilan, moto nu te̱se̱be̱ wonja o mbu ma musombise̱ a wusa pe̱te̱ be̱ mukom, o sukan pe̱ a wo̱. Nde wonja ńena Yesu a wanno̱ ńe bwindea.

12. Ba nja ba ta baboso o tombwane̱ te̱se̱be̱ la wonja Yesu a bīse̱no̱ e?

12 O buńa ba Mwatanu 33 P.A.,Yehova o̱kise̱ bamuloloma na bane̱ bome na bito ba jemea. A no̱ngi babo̱ ná ba be̱ mo̱ bana ná o ponda ni maye̱, ba tate pumbwabe̱le̱ o mo̱ń ná baneye mwemba na Yesu. (Rom. 8:2, 15-17) Ban nde be baboso ba tombwane̱ te̱se̱be̱ la wonja Yesu a bīse̱no̱ o ndabo a ndongame̱n o Nasaret. Ba bome na bito ba si ta pe̱ bakom ba belēdi ba mpoṅ na ba beboledi ba badiedi b’ebas’a Bajū Bibe̱l e si do̱lisanno̱. Loba a langi pe̱ babo̱ ka bō̱ ba te̱se̱be̱ wonja na bobe bo maleneye̱ kwedi. Edinge̱ding’a mbu ma musombise̱ yena e botedi na jo̱kisabe̱ la bokwedi ba Kristo o 33 P.A. e me̱nde̱ nde bo̱ o su la Janea la ikol’a mbu la Yesu. Nje e me̱nde̱ bolane̱ oboso ná di Janea di mapo̱ o su e?

LODUN LO MATE̱SE̱BE̱ WONJA

13-14. O sumo te̱ kriste̱n yo̱kisabe̱, ba nja bape̱pe̱ be ná nu kusa wonja Yesu a bīse̱no̱ e?

13 O nin we̱nge̱, oteten a matumba me̱se̱, o be̱n lodun la bato ba mbale̱ be nde “mido̱ngi mipe̱pe̱.” (Yohane 10:16) Ban ba si belabe̱ na Loba o janea o mo̱ń na Yesu. Nde Bibe̱l e makwala ná be ná ba be̱ longe̱ o bwindea o wase. Mo̱ nika nde ńe dipita lo̱ngo̱ e?

14 To̱ e be̱ nde nin we̱nge̱, o nitombwane̱ minam mō̱ mena ba bena ba me̱nde̱ janeye̱ mwemba na Yesu beno̱ o bwane̱ muńe̱nge̱. We ná wakwane̱ Yehova ná myobe mo̱ngo̱ mi lakisabe̱ ońolana o dube̱ jabea la diko̱ti la Yesu. We so̱ ná o do̱lisane̱ Loba, o be̱ne̱ pe̱ doi la mulema la bwam. (Efe. 1:7; Bbī. 7:14, 15) O̱nge̱le̱ pe̱ minam o be̱nno̱ ońolana o te̱se̱be̱ wonja na belēdi ba mpoṅ. Yesu mo̱ ná: “Lo me̱nde̱ bia mbale̱, nde mbale̱ e me̱nde̱ timbise̱ bińo̱ wonja.” (Yohane 8:32) E se̱ bonam o be̱ne̱ ninka wonja e!

15. Njika wonja na minam di me̱nde̱no̱ be̱ne̱ son a ponda e?

15 We ná o be̱ne̱ dipita la wonja ni buki ni bonde̱ne̱. Son a ponda, Yesu a me̱nde̱ bumbise̱ ebasi e kwedi na manea ma bobe. Yehova Loba a me̱nde̱ tata “dimuti dinde̱ne̱” di maboleye̱ mo̱, a bola ná di bwane̱ minam muńe̱nge̱ o paradisi o wase. (Bbī. 7:9, 14) Bato jita ba me̱nde̱ po̱ o bepumbwedi, ba te̱se̱be̱ pe̱ wonja na betune̱ be̱se̱ ba bobe ba Adam.​—Bebolo 24:15.

16. Njika te̱se̱be̱ la wonja dinde̱ne̱ di menge̱le̱ mbel’a moto e?

16 O pond’a Janea la ikol’a mbu, Yesu na ba ba maneye̱ mwemba na mo̱ ba me̱nde̱ jongwane̱ mbel’a moto o be̱ne̱ ja la bwam na mulatako ma ke̱nge̱nge̱ na Loba. Nin pond’a te̱se̱be̱ la mambo peńa na ńa te̱se̱be̱ la wonja e me̱nde̱ nde be̱ ka mbu ma musombise̱ o Israel. Nika e mapula nde kwala ná bato be̱se̱ ba maboleye̱ Yehova na jemea ba me̱nde̱ be̱ ná ke̱nge̱nge̱, ba si me̱nde̱ pe̱ ko̱ o bobe.

O was’a peńa di me̱nde̱ bwane̱ ebol’a bwam na e mawane̱ mutam muńe̱nge̱ (Ombwa dongo 17)

17. Nje Yesaya 65:21-23 e bīse̱no̱ ońola tumba la Loba e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

17 Eyal’a Loba e malangwa ne̱ni longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ o wase o eding’a Yesaya 65:21-23. (Langa.) Di longe̱ di si me̱nde̱ be̱ la bwala. Bibe̱l e makwala ná o ni ponda, tumba la Loba di me̱nde̱ bola ebol’a mweńa e mabwesane̱ pe̱ muńe̱nge̱. O su la ikol’a mbu je ná di be̱ mbaki ná “bewekedi pe̱ be me̱nde̱ jo̱so̱be̱ o be̱ la mukom a dibumbe o timba o wonj’a bosangi ńa bana ba Loba.”​—Rom. 8:21.

18. Ońola nje jangame̱nno̱ dube̱ ná di me̱nde̱ be̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńe bonam e?

18 Ka nje te̱ Yehova a bolino̱ ná Bonaisrael ba be̱ skwe̱ oteten ebolo na wumse̱, nika pe̱ nde e me̱nde̱no̱ be̱ na tumba lao o pond’a Janea la ikol’a mbu la Kristo di mapo̱. Ponda e me̱nde̱ be̱ ońola mambo ma mudī. Jowe̱ la Loba le mweńa ná di be̱ bonam nin we̱nge̱, nika nde e me̱nde̱no̱ be̱ o was’a peńa. Bato ba jemea be̱se̱ ba me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ owas’a Janea la ikol’a mbu la Kristo, ebanja biso̱ be̱se̱ di me̱nde̱ be̱ne̱ ebolo e mabwesane̱ muńe̱nge̱, di bolea pe̱ Loba.

MWENGE 142 Jaleye dipita lasu na kaṅ

^ par. 5 Yehova a ta a weka mwano ma tobotobo ná Bonaisrael ba te̱se̱be̱ wonja. Mu mwano mu ta nde mbu ma musombise̱. Kriste̱n i titi owas’a Mbend’a Mose; nde ye mweńa ná jokwe jombwea mbu ma musombise̱. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni mbu ma musombise̱ o Israel mu mo̱nge̱le̱no̱ biso̱ nje Yehova a bolino̱ ońol’asu, na ne̱ni pe̱ nika e mawaneano̱ biso̱ tombwane̱.

^ par. 61 BETELEDI BA MADUTA: O pond’a mbu ma musombise̱, bome bena ba ta bakom ba te̱se̱be̱ wonja, be so̱ ná ba timba na mbia mabu, na be̱ne̱ pe̱te̱ sango labu.