1. Ońola nje nika e si mańakisane̱no̱ biso̱ ná bato jita ba si bi nja beno̱ ná ba lakisane̱ e?

 O NIN was’a Satan, bato ba si bi nja beno̱ ná ba lakisane̱. Bedangwedi ba bato ba ńunga, ba badiedi ba bebasi, na ba politik be mabwese̱ babo̱ ndutu ponda ye̱se̱. Ba me̱ne̱ pe̱ ná ba titi ná ba lakisane̱ mako̱m mabu, myoyo mabu ma mboa na belongi babu ba mbia. Nde nik’e si mańakisane̱ biso̱. Bibe̱l e bīse̱ ná: “O mińa misukan . . . , bato ba me̱nde̱ be̱ . . . ba si dube̱ Loba, . . . bato ba minda, . . . Bato ba itaba.” Nik’e mapula nde kwala ná, bato ba me̱nde̱ nde be̱ ka Satan, Loba la yen ebe̱yed’a mambo ńena ba titino̱ ná ba lakisane̱.​—2 Tim. 3:1-4; 2 Kor. 4:4.

2. (a) Ba nja jeno̱ ná di lakisane̱ e, na nje pe̱ e? (b) Nje bō̱ beno̱ ná ba baise̱ babo̱me̱ne̱ e?

² Biso̱ kriste̱n di bi ná je ná di lakisane̱ Yehova na mulema mwe̱se̱. (Yer. 17:7, 8) Je mbaki ná a to̱ndi biso̱, na ná a “si mabangisane̱” mako̱m mao to̱ buńa. (Mye. 9:11) Je pe̱ ná di lakisane̱ Yesu kristo ońolana a boli longe̱ lao ońol’asu. (1 Pet. 3:18) Je̱n pe̱ o longe̱ lasu ná Bibe̱l e mabola bediedi jeno̱ ná di lakisane̱. (2 Tim. 3:16, 17) Je mbaki ná je ná di lakisane̱ Yehova, Yesu na Bibe̱l. Nde bō̱ be ná ba baise̱ babo̱me̱ne̱ nga be ná ba lakisane̱ bonasango na bonańango o mwemba ponda ye̱se̱. Yete̱na e, ońola nje jeno̱ ná di lakisane̱ babo̱ e?

3. Njik’edube ende̱ne̱ di be̱nno̱ e? (Marko 10:29, 30)

³ Yehova a po̱si biso̱ ná di be̱ elong’a mbia ma baboledi bao be o wase ńe̱se̱. Nika ńe nde edube ende̱ne e mawaneye̱ biso̱ jita la minam! (Langa Marko 10:29, 30.) Di be̱n bonasango na bonańango o wase ńe̱se̱ bena ba to̱ndi Yehova ka biso̱, na bena ba mabole̱ pe̱ me̱se̱ o die̱le̱ longe̱ labu bupisane̱ bete̱sedi bao. Je ná di be̱ne̱ leme̱, bose̱di, na bebo̱tedi  be diwengisan, nde di to̱ndo̱ne̱ to̱ e be̱ nde ná je̱n babo̱ nged’a boso. Di to̱ndi pe̱ tobotobo ni ponda di ko̱to̱mno̱ na babo̱ o sesa na jowe̱ Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń.​— Mye. 133:1.

4. Ońola nje di be̱nno̱ ńo̱ng’a bonasango na bonańango asu e?

⁴ Jangame̱n bata jouse̱ mulatako di be̱nno̱ na bonasango na bonańango asu o nin we̱nge̱ buka o mińa mi tombi. Ponda iwo̱, ba mongwane̱ biso̱ o bambe̱ myuna masu. (Rom. 15:1; Gal. 6:2) Ba mongwane̱ pe̱ biso̱ o benga bolea Yehova na be̱ pe̱ ngińa o mbad’a mudī. (1 Tes. 5:11; Bon. 10:23-25) Dutea te̱ ne̱ni di wusano̱ senga yete̱na di si be̱ne̱ betatedi ba mwemba mu mongwane̱ biso̱ o te̱nge̱ne̱ basingedi basu​—Satan Diabolo na was’ao ńa bobe. Son a ponda Satan na milo̱ṅ mao ba me̱nde̱ ko̱ye̱ baboledi ba Loba. E se̱ muńe̱nge̱ nik’e me̱nde̱no̱ be̱ o be̱ne̱ bonasango na bonańango bena be biso̱ mbasan e!

5. Nje ye ná e bola ná e be̱ bō̱ ndutu o lakisane̱ bonasango na bonańango abu e?

⁵ Ye bō̱ ndutu o lakisane̱ bonasango na bonańango abu, yen ebe ońolana munasango to̱ munańango mō̱ ba tano̱ ba lakisane̱ a sambwe̱le̱ babo̱ to̱so̱ a si londise̱ kakane̱ lao. To̱so̱ ná yen ebe moto mō̱ o mwemba a kwali to̱ a boli lambo lena di bwese̱ babo̱ ndutu jita. Mambo ka man me ná ma bola ná e be̱ ndutu o lakisane̱ bane̱. Nde, nje ye ná yongwane̱ biso̱ o jouse̱ lakisane̱ di be̱nedino̱ bonasango na bonańango asu e?

6. Ne̱ni ndolo ńeno̱ ná ńongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ye̱ bonasango na bonańango asu lakisane̱ e? (1 Korinto 13:4-8)

⁶ Ndolo nde ńe eyot’a lakisane̱. Kalat’a 1 Korinto bepasi 13 e manande̱le̱ bepuma ba ndolo be ná bongwane̱ biso̱ o lakisane̱ to̱ lakisane̱ pe̱te̱ bane̱. (Langa 1 Korinto 13:4-8.) K’eyembilan, myemba 4  mi makwala ná “ndolo e mawe̱lisane̱ ńe pe̱ muyao.” Yehova a mawe̱lisane̱ biso̱, to̱ ná di makwe̱me̱no̱ mo̱. Biso̱ pe̱ jangame̱n be̱ne̱ye̱ bonasango na bonańango asu lakisane̱ to̱ e be̱ nde ná ba makwala to̱ bola mambo ma malingise̱ biso̱. Myemba 5 mi mabata ná: “[Ndolo] e si malinga, e si mane̱nge̱ eba.” Di s’angame̱n “ne̱nge̱ eba,” nik’e mapula nde kwala benga jo̱nge̱le̱ mambo bonasango asu ba bolane̱no̱ biso̱. Kalat’a Mulangwedi 7:9 e makwala ná o si “wamse̱ jońa na malinga.” E se̱ bwam e me̱nde̱no̱ be̱ o we̱le̱ ben byala ba Efeso 4:26 o ebolo, be makwale̱ ná: “Lo si jane̱ malinga nate̱na o besibedi ba wei.”

7. Ne̱ni bete̱sedi be maso̱be̱ o Mateo 7:1-5 be mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ne̱ye̱ bonasango na bonańango asu lakisane̱ e?

⁷ Lambo dipe̱pe̱ le ná longwane̱ biso̱ o bata be̱ne̱ye̱ bonasango na bonańango asu lakisane̱ le nde ná je̱ne̱ babo̱ ka nje te̱ Yehova a me̱ne̱no̱ babo̱. Loba a to̱ndi babo̱ a si maso̱nge̱le̱ pe̱ to̱ mawuse̱ mabu. To̱ biso̱ pe̱ di s’angame̱n bola nika. (Mye. 130:3) O mulopo ma soke̱ miso̱ o mawuse̱ mabu, jangame̱n nde we̱ o je̱ne̱ bede̱mo babu ba bwam na mambo ma bwam me̱se̱ beno̱ ná ba we̱le̱ bola. (Langa Mateo 7:1-5.) Di si mabale̱ babo̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe ońolana ndolo “e madube̱ me̱se̱.” (1 Kor. 13:7) Nik’e si mapula kwala ná Yehova a mabaise̱ nde ná di lakisane̱ bane̱ to̱ ne̱ni, o diwengisan a mapula ná di lakisane̱ babo̱ ońolana ba lee̱le̱ ná be nde bato jeno̱ ná di lakisane̱. *

8. Nje ye ná yongwane̱ wa o bata lakisane̱ bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱ e?

⁸ Ná di lakisane̱ moto, jangame̱n bia mo̱, nik’e mano̱ngo̱ pe̱ ponda. Ne̱ni weno̱ ná o bata be̱ne̱ye̱ bonasango na bonańango lakisane̱ e? Bata bia babo̱ bwam. No̱ngo̱ ponda o kwala na babo̱ ombusa ndongame̱n. Busa na babo̱ o dikalo. We̱lisane̱ babo̱, bola babo̱ epolo ná ba lee̱ wa ná we ná o lakisane̱ babo̱. Niponda weno̱ jokwa o bia moto, we ná o po̱so̱ mambo ma longe̱ lo̱ngo̱ o malangweano̱ mo̱. Yen ebe mulatako mańu mu bati te̱ joua, we ná o tele̱ye̱ mo̱ mulema mo̱ngo̱. (Lukas 16:10). Nde nje o me̱nde̱no̱ bola yete̱na munasango mō̱ o tano̱ o lakisane̱ a sambwe̱le̱ wa e? O si pomane̱ bo̱le̱ mulatako mańu, o diwengisan, lee̱le̱ we̱lisane̱. O s’ese̱le̱ pe̱ to ná bedangwedi ba bato bō̱ be bole ná o si lakisane̱ pe̱ bonaso̱ngo̱. Jombweye byembilan ba baboledi ba Yehova ba jemea bō̱, bena ba bengi o lakisane̱ bato, to̱ ná bō̱ ba bwese̱no̱ babo̱ ndutu.

9. (a) Ne̱ni Hana a bengino̱ lakisane̱ bete̱sedi ba Yehova to̱ na mawuse̱ ma badiedi bō̱ e? (b) Nje eyembilan a Hana e mokwe̱le̱no̱ wa jombwea lakisane̱ jangame̱nno̱ be̱ne̱ye̱ bete̱sedi ba Yehova e? (Ombwa duta.)

⁹ Mo̱ munasango mō̱ nu te̱se̱be̱ o mwemba a mábola lambo di bwese̱ wa ndutu jita e? Myango ma Hana me ná mongwane̱ wa. O mińa ma Hana, prisi ninde̱ne̱ Eli nde a ta a die̱le̱ jowe̱ la Yehova o Israel. Nde belongi bao ba mbia be si ta be be̱ne̱ bedangwedi ba bwam. Bana bao bena ba ta ba bolea ka prisi ba ta ba bene̱ bedangwedi ba iso̱n, ba ta pe̱ ba bola mambo mena ma titi ko̱nji ponda ye̱se̱; nde sango abu a si ko̱kise̱ babo̱ ka nje te̱ e tano̱ e pula. Yehova a si sumwane̱ Eli eto̱t’ao ya prisi ninde̱ne̱ dibokime̱ne̱. Nde, Hana a si bangi wala jowe̱ Yehova o tempe̱l, etum te̱ Eli a tano̱  prisi ninde̱ne̱. Buńa bō̱, Eli e̱nno̱ Hana e o tele̱ye̱ Yehova mulema mao mu ta mu londa na ndutu, a pomane̱ nde langa mo̱ ka muto nu so̱ki. Esibe̱ mo̱ jombwea mambo me̱se̱, a sai nde nu muto ńena nu ta nu be̱ne̱ mulema mu ńo̱sedi. (1 Sam. 1:12-16) To̱ na nika, Hana a boli kakane̱ ná a yai te̱ muna mome, a mawana mo̱ o tempe̱l, ná a boleye owas’a bediedi ba Eli. (1 Sam. 1:11) Mo̱ bana ba Eli ba timbi o ko̱kisabe̱ e? E, Yehova a boli nika o ponda ni te̱nge̱n. (1 Sam. 4:17) O ni pambo a ponda, Yehova a namse̱ Hana, na mo̱ a ya Samuel.​—1 Sam. 1:17-20.

10. Ne̱ni David a bengino̱ lakisane̱ bane̱ to̱na bō̱ ba sambwe̱le̱no̱ mo̱ e?

¹⁰ Mo̱ diko̱m diwo̱ la batabata di másambwe̱le̱ wa e? Yete̱na e, ombwea myango ma Kiṅe̱ David. A ta a be̱ne̱ diko̱m diwo̱ di ta di belabe̱ ná Ahitofe̱l. Ponda Absalom, mun’a David a kekino̱ suane̱ sango janea, Ahitofe̱l a lati nde na Absalom o mu mwano. E se̱ ndutu ninde̱ne̱ David a bono̱ ponda mun’ao na moto ńena a tano̱ e̱ne̱ ka diko̱m lao ba yo̱mbedino̱ mo̱ e! Nde David a s’ese̱le̱ ná nik’e bole ná a si lakisane̱ pe̱ bane̱. A bengi o lakisane̱ Husai diko̱m lao la jemea dipe̱pe̱, ńena nu bangi o te̱nge̱ne̱ mo̱. David a ta a be̱ne̱ njo̱m a bwam o lakisane̱ Husai. Husai a lee̱le̱ ná e nde diko̱m la bwam, a le̱ke̱ye̱ na kwedi bwanga ná ongwane̱ David .​—2 Sam. 17:1-16.

11. O njika mbadi muboled’a Nabal mō̱ a lee̱le̱no̱ ná a ta a be̱ne̱ lakisane̱ e?

¹¹ Maka pe̱ eyembilan a muboled’a Nabal mō̱. David na bato bao ba tati na muyao mwe̱se̱ baboledi ba mot’a Israel mō̱ nu ta nu belabe̱ ná Nabal. Ombusa ponda, David akwane̱ Nabal ńena nu ta nde mot’a m’bwaṅ son a da ońola mo̱ na bato bao. Nabal a bangino̱ kusea babo̱ da, David a lingi jita, na mo̱ a no̱ngo̱ bedomsedi ba bwa bome ba ndabo a Nabal be̱se̱. Na muboledi mō̱ ala o langwea Abigail munj’a Nabal nje e tombi. A ta nde elong’a ndabo a Nabal, a ta pe̱ a bia ná Abigail e ná a sunga mo̱. O mulopo ná a ńe mila, a lee̱ nde lakisane̱ a tano̱ a be̱ne̱ ná Abigail a me̱nde̱ jombwea y’ekwali o mbad’a bwam. E ta e te̱nge̱n ná a lakisane̱ mo̱, ebanja babo̱ be̱se̱ ba ta bia ná e nde mut’a  dibie̱. Mbadi pe̱ mambo ma timbino̱ tomba, e lee̱ ná a no̱ngi bedomsedi ba bwam. Na ngiń’a mulema ńe̱se̱ Abigail a boli mambo mena ma tute̱le̱ David o jese̱le̱ mwano mao. (1 Sam. 25:2-35) A ta mbaki ná David a me̱nde̱ bola nje e te̱nge̱n.

12. Ne̱ni Yesu a lee̱no̱ ná a ta a lakisane̱ bokwedi bao to̱ na mawuse̱ mabu e?

¹² Yesu a ta a lakisane̱ bokwedi bao to̱ na mawuse̱ mabu. (Yoh 15:15, 16) Ponda Yakobo na Yohane̱ ba baise̱no̱ Yesu ná a bole babo̱ bepolo baboso o Janea, Yesu a si kwali o mulema mao ná ba mabolea nde Yehova na mo̱nge̱le̱ ma bobe, a si sumo pe̱ to̱ babo̱ o muso̱ngi ma bokwedi bao. (Marko 10:35-40) O bulu pe̱ a damabe̱le̱no̱, bokwedi bao be̱se̱ ba caki mo̱. (Mat 26:56) Nde Yesu a bengi te̱ nde lakisane̱ babo̱. To̱ na mawuse̱ mabu; a ta a “to̱ndo̱ babo̱ nate̱na o su.” (Yohane̱ 13:1) Ombusa bepumbwedi bao pe̱, Yesu a bake̱ 11 bamuloloma ba jemea m’bē̱ ma timbise̱ bato bokwedi na jombwea pe̱ mido̱ngi mao ma tiki. (Mat. 28:19, 20; Yohane 21:15-17) A ta a be̱ne̱ njo̱m a bwam o lakisane̱ ba bome to̱ na si be̱ labu la ke̱nge̱nge̱. Babo̱ be̱se̱ ba bengi be̱ jemea nate̱na o su la longe̱ labu o wase. Na mbale̱, Hana, David, muboled’a Nabal, Abigail na Yesu, ba lee̱le̱ eyembilan a bwam ya lakisane̱ bato ba benama bena ba titi ke̱nge̱nge̱.

13. Nje ye ná e bola ná e be̱ biso̱ ndutu o lakisane̱ bane̱ e?

¹³ Mo̱ e mápo̱ye̱ wa ná o langweye munasango mō̱ esoka, na wa o so̱ṅtane̱ ombusa ponda ná a langwedi mo̱ moto nupe̱pe̱ e? Nika ńe ná e ńo̱so̱ mulema jita. Di no̱nge eyembilan, munańango mō̱ a langwedi mutudu lambo diwo̱ lena di mombweye̱ mo̱ na mbaki ná nu mutudu a si me̱nde̱ langwea mo̱ to̱ moto. Na munj’a nu mutudu a bele̱ nu munańango buńa bo bupe̱ o bwam ba langwea mo̱ byala be membe̱, penda to̱ po̱ e titi ná mom’ao a langwedi mo̱ di lambo. E me̱nde̱ so̱ be̱ ndutu ná nu munańango a lakisane̱ pe̱te̱ nu mutudu. Nde to̱ na nika, nu munańango a boli me̱se̱ ná a si bo̱lo̱ne̱ lakisane̱ a be̱ne̱dino̱ batudu. A sisedi so̱ mutudu nupe̱pe̱ be̱be̱, ńena ńongwane̱ mo̱ o lakisane̱ pe̱te̱ batudu.

14. Nje yongwane̱ munasango mō̱ o be̱ne̱ye̱ pe̱te̱ bonasango ao lakisane̱ e?

¹⁴ Munasango mō̱ a ta a lingane̱ batudu baba ponda bwaba, ońolana a ta o̱nge̱le̱ ná a titi ná a lakisane̱ babo̱. Na mo̱ a no̱ngo̱ ponda o dutea byala bena munasango mō̱ a be̱ne̱dino̱ edube ende̱ne̱ a kwalino̱. Be byala ba ngińa ben: “Satan nde e musingedi, seto̱ bonasango asu.” Nu munasango a dutedi be byala o muka, na mo̱ a we̱le̱ so̱ koma musango na ba batudu baba.

15. Nje ye ná e bola ná e be̱ ndutu o lakisane̱ pe̱te̱ bane̱ e? Bola eyembilan.

¹⁵ Mo̱ e mápo̱ye̱ wa ná o bo̱lo̱ne̱ eto̱ti ewo̱ e? Nika ńe ná e be̱ ndutu jita. Grete na ńango ao ba ta nde baboledi ba Yehova ba jemea bena ba ta o Jaman la mbu 1930 ponda ebol’asu o y’ekombo e tano̱ owas’a mwekan. Grete a ta a be̱ne̱ eto̱t’a dipa mapapa ma Njongo a Betatedi ońola bonasango ao, y’ebolo e ta pe̱ e bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱. Nde ponda bonasango ba so̱ṅtane̱no̱ ná sango ao a ta nde mute̱nge̱ne̱ mbale̱, ba sumwane̱ mo̱ eto̱ti a tano̱ a be̱ne̱, ońolana ba ta bwa bo̱ngo̱ ná sango ao a me̱nde̱ langwea basingedi mambo jombwea mwemba. Nde Grete a lembe̱ pe̱ mitakisan mipe̱pe̱. O ponda bila be londe̱ beba ba wase ńe̱se̱,  bonasango ba ta ba banga bola Grete na ńango ao kalati ońolana ba si ta ba lakisane̱ babo̱, ba si ta pe̱ to̱ ba kwalisane̱ babo̱ ke̱ be̱n babo̱ o ngea. Nik’e ta ndutu jita! Grete mo̱ ná e ta nde ka bebango ba ke̱no̱ mo̱ o mulema, na ná nik’e no̱ngo̱ne̱ mo̱ ponda bwaba o lakise̱ na be̱ne̱ye̱ pe̱te̱ ba bonasango lakisane̱. Na ponda, embi ná yete̱na Yehova a lakise̱ babo̱, mo̱ pe̱ angame̱n bola nika. *

16. Ońola nje jangame̱nno̱ bola me̱se̱ o jokwa be̱ne̱ye̱ pe̱te̱ bonasango asu lakisane̱ e?

¹⁶ Yete̱na wa pe̱ o kusi lambo di ńo̱si wa mulema o nin mbadi, bola me̱se̱ ná o be̱ne̱ye̱ pe̱te̱ bane̱ lakisane̱. Nika ńe ná e no̱ngo̱ ponda, nde miwe̱n mo̱ngo̱ mi me̱nde̱ ya bepuma. Di no̱nge eyembilan, di dedi te̱ da diwo̱, nde di bouse̱ biso̱, yen ebe di me̱nde̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na nje di madano̱. Nde seto̱ ońolana di dedi da la bobe nde di me̱nde̱no̱ no̱ngo̱ bedomsedi ná di si mada pe̱. Mulemlem pe̱ nde di si me̱nde̱no̱ jese̱le̱ ná lambo la bobe lena munasango to̱ munańango mō̱ a bolane̱no̱ biso̱ di bole ná di si lakisane̱ pe̱ bonasango to̱ bonańango asu be̱se̱. Di boli te̱ me̱se̱ o be̱ne̱ye̱ pe̱te̱ bane̱ lakisane̱, di me̱nde̱ be̱ bonam, nika ńongwane̱ pe̱ biso̱ o bia nje jeno̱ ná di bola ná di sue̱le̱ edī ya lakisane̱ ya mwemba masu.

17. Ońola nje lakisane̱ leno̱ mweńa jita e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o jokwa di mabupe̱ e?

¹⁷ Lakisane̱ le pasa o nin was’a Satan, nde je ná di lakisane̱ bonasango asu ońolana di to̱ndi babo̱, babo̱ pe̱ ba to̱ndi biso̱. Di lakisane̱ di mabola ná muńe̱nge̱ na jalatane̱ ba be̱ oteten asu o nin we̱nge̱, di me̱nde̱ pe̱ tata biso̱ kie̱le̱ ni maye̱ o pond’a mitakisan. Nje bola yete̱na moto o tano̱ o lakisane̱ a sambwe̱le̱ wa e? Keka je̱ne̱ mambo ka nje te̱ Yehova a me̱ne̱no̱ mo̱, we̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo, to̱ndo̱ bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱ na mulema mwe̱se̱, okwa pe̱ na byembilan be maso̱be̱ o Bibe̱l. Je ná di buka ndutu ba bwese̱no̱ biso̱, nde di we̱le̱ pe̱te̱ lakisane̱ bane̱. Di boli te̱ nika, di me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱ o be̱ne̱ mako̱m ‘ma buki munasango.’ (Min. 18:24) Lakisane̱ le nde ka jo̱ki la mo̱ngo̱. O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni lee̱le̱ ná je nde moto bonasango na bonańango asu beno̱ ná ba lakisane̱.