1-2. Nje di matombwane̱no̱ ná di wekabe̱ o mbadi jeno̱ ná di bata be̱ bonam ke̱ di mabola buka kusa e?

 PONDA Yehova a wekino̱ bato ba benama, a weki babo̱ ńai ńena ba mabe̱no̱ bonam o bola buka kusa. (Bebolo 20:35) Mo̱ nik’e mapula nde kwala ná di si mabe̱ne̱ bonam to̱ bō̱ ke̱ di makusa e? Ke̱m. Biso̱ be̱se̱ je muńe̱nge̱ ke̱ di makusa jabea. Nde, di mabata be̱ muńe̱nge̱ yete̱na biso̱ nde je nu nu mabole̱. Ye nde lambo la bwam ná Yehova a weki biso̱ o ni mbadi. Ońola nje e?

² Kana a wekino̱ biso̱ o ni mbadi, Yehova a mabola biso̱ epolo o bola ná di bate be̱ bonam. Je ná di bata be̱ muńe̱nge̱ ke̱ di wasi mbadi ipe̱pe̱ ya bola bane̱. Mo̱ nik’e titi betańsedi o bia ná Yehova a weki biso̱ o ni mbadi e?—Mye. 139:14.

3. Ońola nje Yehova eno̱ ná a belabe̱ ná “Loba la bonam” e?

³ Betiledi be mabola biso̱ mbaki ná bola di mawana bonam, je so̱ ná di so̱ṅtane̱ ońola nje Bibe̱l e mabele̱no̱ Yehova ná “Loba la bonam.” (1 Tim. 1:11) Mo̱ nde e mot’a boso o bola, moto to̱ mō̱ pe̱ a si mabola buka mo̱. Ka nje te̱ ńamuloloma Paulo a kwalino̱, “ońol’ao nde di be̱nno̱ longe̱, di madangwano̱, jeno̱ pe̱.” (Bebolo 17:28) Na mbale̱, “jabea la bwam na bowe̱n ba ke̱nge̱nge̱ te̱” ba mawa nde na Yehova.—Yak. 1:17.

4. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bata be̱ bonam e?

⁴ Yeke̱i te̱ biso̱ be̱se̱ di me̱nde̱ to̱ndo̱ bata be̱ne̱ muńe̱nge̱ mu mawe̱ na bola la bane̱. Je ná di bola nika ke̱ di membilane̱ sanga la mulema la Yehova. (Efe. 5:1) O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ eyembilan ao ya sanga la mulema, na nje jeno̱ di bola yete̱na di mo̱nge̱le̱ ná bane̱ ba si matimbise̱le̱ masoma ońola nje di maboleano̱ babo̱. Man mome̱le̱ ma  me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o bata bola bane̱, nika e me̱nde̱ bola ná di bate be̱ bonam.

EMBILANE̱ SANGA LA MULEMA LA YEHOVA

5. Njika mambo m’eyobo Yehova a mabolano̱ biso̱ e?

⁵ O njika mbadi iwo̱ Yehova a malee̱le̱no̱ sanga la mulema e? Jombweye byembilan bō̱. Yehova a mabola biso̱ mambo m’eyobo. Je ná di si be̱ne̱ longe̱ la m’bwe̱njē̱, nde tongwea na Yehova, jita lasu di be̱n nje e mapule̱ biso̱. K’eyembilan, a boli ná di be̱ne̱ da, mbo̱ti na wum’a boja. (Mye. 4:8; Mat. 6:31-33; 1 Tim. 6:6-8) Mo̱ Yehova a mabola nde biso̱ mambo m’eyobo ońolana e eto̱m o bola nika e? Tomtom! Ońola nje so̱ Yehova a mabolano̱ biso̱ ma mambo e?

6. Nje di mokwano̱ na kalat’a Mateo 6:25, 26?

⁶ Yehova a mabola nde biso̱ mambo m’eyobo ońolana a to̱ndi biso̱. Jombweye byala ba Yesu be maso̱be̱ o Mateo 6:25, 26. (Langa.) Yesu a bolane̱ nde byembilan ba mambo ma wekabe̱. Jombwea lono̱n, Yesu mo̱ ná: “Lo si masa da, lo si mumbwa to̱ ko̱te̱le̱ o mandabo m’ekotedi.” Nde, maka nje a batino̱: “Sango ańu ńe o mo̱ń a madese̱ mo̱.” Ombusa nika Yesu a baise̱ ná: “Bińo̱ lo si buki mo̱ e?” Belēdi be nde ná nje? Baboledi ba Yehova be mo̱ tiki jita buka byembe. Yete̱na Yehova a mombwea ńo̱ng’a byembe, je ná di be̱ mbaki ná a me̱nde̱ pe̱ jombwea biso̱! Kapo̱ ka sango a mbia ńe ndolo, Yehova a mombwea mbia mao ońolana a to̱ndi mo̱.—Mye. 145:16; Mat. 6:32.

7. O njika mbadi po̱ jeno̱ ná jembilane̱ sanga la mulema la Yehova e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁷ Kapo̱ ka Yehova, biso̱ pe̱ je ná di bola bato mambo m’eyobo ońolana di to̱ndi babo̱. K’eyembilan, mo̱ o bi munasango to̱ munańango ńena e mapulano̱ mbo̱ti to̱ da e? Yehova e ná a bolane̱ wa o londe̱ ni ńo̱ngi. Baboledi ba Yehova ba biane̱ ka bō̱ bena ba sangi mulema tobotobo ponda mbeu a ńolo e mako̱no̱. K’eyembilan, o pond’a COVID-19 bonasango na bonańango ba boli ba bena ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ngi, da, mbo̱ti na mambo mape̱pe̱. Na sanga la mulema jita ba boli mabea ma wonja o sue̱le̱ bebolo ba bebokedi. Nik’e ńongwane̱ o sue̱le̱ bato ba kusi mbeu a ńolo o wase ńe̱se̱. Ba mabupe̱ byala ba Bonahebe̱r 13:16: “Lo si bangisane̱ bola la bwam na sanga la mulema; ebanja yinka mabea nde Loba a do̱lisanno̱.”

8. O njika mbadi di matombwane̱no̱ ngiń’a Yehova e? (Filipi 2:13)

 ⁸ Yehova a mabola ngińa. Yehova e muńe̱nge̱ o bola baboledi bao ba jemea ngiń’ao ni pakapakan. (Langa Filipi 2:13.) Mo̱ o mákane̱ ná o kuse ngińa ná o lembe̱ mikekisan to̱ ngudi ná o lembe mitakisan minde̱ne̱ e? Yen ebe o mákane̱ pe̱ ná o be̱ne̱ ngińa o bwam ba bola nje o te̱se̱no̱ ońola buńa. Ponda o makusano̱ jalabe̱ la muka mo̱ngo̱, we ná o be̱ jo̱nge̱le̱ diwo̱ na ńamuloloma Paulo nu tili ná: “Na malembe̱ me̱se̱ ońola nu nu membe̱ mba.”—Fil. 4:13.

9. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ mbadi Yehova a mabolane̱no̱ ngiń’ao e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁹ To̱ná jeno̱ nde bato ba bobe ba titi ke̱nge̱nge̱, je ná jembilane̱ sanga la mulema la Yehova o mbadi a mabolano̱ bane̱ ngińa. Di titi ná di bola bane̱ ngiń’asu. Nde je ná di bolane̱ ngiń’asu ońol’abu. K’eyembilan, je ná jongwane̱ bonasango na bonańango ba mákokwe̱ mimbu o bola bebolo ba mboa to̱ po̱ngo̱ don. Bupisane̱ bete̱medi basu, je ná di te̱ mpuli o sangise̱ na sabangane̱ Ndabo a Janea. Di bolane̱ te̱ ngiń’asu o ni mbadi di mongwane̱ bane̱ bena ba mowe̱ Yehova.

10. Ne̱ni jeno̱ ná di bolane̱ ngińa ńena byala be be̱nno̱ o jongwane̱ bane̱ e?

¹⁰ O si dimbea pe̱ to̱ ná, byala be be̱n ngińa. Mo̱ o bi moto ńena musesako ma mbale̱ mweno̱ ná mu bolea bwam e? Mo̱ o bi moto ńena nu be̱n ńo̱ng’a lo̱ko̱mea e? Yete̱na e, bīse̱ mo̱ ná o mombwea mo̱. We ná o pe̱pe̱le̱ mo̱ boso na boso, o bele̱ mo̱ o telefo̱n, to̱ tilea mo̱ mwe̱ndi o internet to̱ o telefo̱n. Nje o makwalano̱ ye ná e si be̱ tobotobo. Ngusa byala be mawe̱ o mulema be ná be be̱ nje e mapule̱ munasango to̱ munańango, ná a benge be̱ jemea ońola buńa bo maye̱ to̱ ná e̱ne̱ ná bete̱medi bao be me̱nde̱ tukwa.—Min. 12:25; Efe. 4:29.

11. Ne̱ni Yehova a mabolane̱no̱ dibie̱ lao e?

¹¹ Yehova a mabola dibie̱. Mokwedi Yakobo a tili ná: “Yete̱na moto a subi be̱ne̱ dibie̱, a so̱so̱me̱ye̱ Loba ńena nu mabole̱ be̱se̱ na mulema mō̱ esibe̱ myobisan.” (Yak. 1:5.) Ka nje te̱ be byala be malee̱no̱, Yehova a si makaṅane̱ dibie̱ lao. A mabola mo̱ bato bape̱pe̱. Di make pe̱ ná, Yehova a mabola te̱ dibie̱ lao, a mabola mo̱ “esibe̱ myobisan”. A si mapula to̱ buńa ná di bwe iso̱n ońolana di memba ná di be̱n ńo̱ng’a bediedi bao. O diwengisan, a mapula ná di baise̱ mo̱ di dibie̱.—Min. 2:1-6.

12. Njik’epolo di be̱nno̱ o tombe̱le̱ bane̱ dibie̱ lasu e?

 ¹² Nje pe̱ kwalea ońol’asu e? Mo̱ je ná jembilane̱ Yehova, di bolane̱ dibie̱ lasu ońola bane̱ e? (Mye. 32:8) Baboledi ba Yehova ba be̱n mbadi jita be̱no̱ ná ba lee̱ bane̱ nje boko̱no̱. K’eyembilan, di yo̱ki longa bate̱ dikalo ba peńa o ebol’a dikalo. Na we̱lisane̱ le̱se̱, batudu ba mongwane̱ baboledi o mwemba na bonasango ba dubisabe̱ o jokwa ne̱ni bola bebolo be bakabe̱ babo̱. Ba bena ba bi ebol’a longa na sabangane̱ ba mongwane̱ o longa la bane̱ o bebolo ba longa la mandabo ma bebokedi.

13. Ponda di malongano̱ bane̱, ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ mbadi Yehova a mabolano̱ dibie̱ lao e?

¹³ Ye mweńa ná ba bena ba malonge̱ bane̱ bembilane̱ mbadi Yehova a mabolano̱ dibie̱ lao. Di si dimbea ná Yehova a mabola dibie̱ lao na sanga la mulema le̱se̱. Biso̱ pe̱, di matombe̱le̱ ba be o jokwe̱ so̱ṅtane̱ lasu na nje di bino̱ na mulema mwe̱se̱. Di si mawuta mambo mō̱ di bino̱ na bo̱ngo̱ ná nu jeno̱ longa a me̱nde̱ no̱ngo̱ epol’asu. Di si kwala pe̱ to̱ ná: ‘To̱ moto a si longi mba! Mo̱me̱ne̱ a bule̱le̱ ńolo.’ I ńai a mo̱nge̱le̱ i si be̱n epolo oteten a baboledi ba Yehova. Nde, je muńe̱nge̱ o bola ba di malongano̱ seto̱ buka te̱ so̱ṅtane̱ lasu “nde na longe̱ lasu mo̱me̱ne̱.” (1 Tes. 2:8) Di pite̱ ná babo̱ pe̱ ba me̱nde̱ be̱ ńai ni “dongame̱n lee̱ bape̱pe̱.” (2 Tim. 2:1, 2) Biso̱ be̱se̱, di boli te̱ dibie̱ lasu na sanga la mulema le̱se̱, nik’e me̱nde̱ bola ná biso̱ na bane̱ di bate be̱ dibie̱ na bonam.

PONDA E ME̱NE̱NE̱NO̱ BIANA BATO BA SI MATIMBISE̱LE̱NO̱ MASOMA

14. Nje bato bō̱ ba mabolano̱ o timbise̱le̱ masoma e?

¹⁴ Di lee̱le̱ te̱ bonasango na bonańango asu sanga la mulema, ba yo̱ki timbise̱le̱ biso̱ masoma. Be ná ba tilea biso̱ mwe̱ndi o timbise̱le̱ biso̱ masoma to̱ bola nika o mbadi nipe̱pe̱. (Kol. 3:15) Ponda ba matimbise̱le̱no̱ biso̱ masoma di mabata be̱ muńe̱nge̱ ońolana di boli lambo ońol’abu.

15. Nje jangame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ yete̱na bō̱ ba si timbise̱le̱ masoma e?

¹⁵ Nde ye mbale̱ ná, bō̱ ba si yo̱ki lee̱le̱ to̱ timbise̱le̱ masoma ońola nje di boledino̱ babo̱. Ponda iwo̱, yen ebe di mabola pond’asu, ngud’asu na mabe̱ne̱ masu nde ombusa nika di baise̱ biso̱me̱ne̱ nga nu di boledino̱ bwam a mombwea to̱ nje di bolino̱. Yete̱na nik’e bolane̱, nje jeno̱ ná di bola ńa di si bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ masu, di si be̱ pe̱ to̱ njongi e? Jo̱nge̱le̱ byala ba epas’a Bibe̱l e masue̱le̱ din jokwa, Bebolo 20:35. Bonam di makusano̱ ońola bola la bane̱ bo si se̱medi o masoma ba matimbise̱le̱no̱ biso̱ ońola mambo di bolino̱. Je ná di po̱so̱ o bola na muńe̱nge̱ mwe̱se̱ to̱ e be̱ nde ná bato ba si matimbise̱le̱ masoma ońola nje di bolino̱. Ne̱ni e? Jombweye mbadi iwo̱.

16. Njika janda jangame̱nno̱ be̱ne̱ ke̱ di mabola e?

¹⁶ Wasa nde o jembilane̱ Yehova. A mabola bato be̱se̱ nje ye bwam e be̱ ná ba matimbise̱le̱ masoma to̱ ke̱m. (Mat. 5:43-48) Yehova a kakane̱ ná ponda di mabolano̱ “esibe̱ pite̱ lambo,” musawedi masu “mu me̱nde̱ be bo̱nde̱ne̱.” (Lukas 6:35) O mun mwemba eyala ná “lambo” ye ná e be̱ timbise̱le̱ la masoma. E be̱ ná ba timbise̱le̱ biso̱ masoma to̱ ke̱m, ponda ye̱se̱ Yehova a me̱nde̱ sawea biso̱ ońola bwam di maboleano̱ bane̱, ońolana di ‘mabola na muńe̱nge̱.’—Min. 19:17; 2 Kor. 9:7.

17. Njika njo̱m a mom e matute̱le̱ biso̱ o bola e? (Lukas 14:12-14)

¹⁷ Lambo dipe̱pe̱ jeno̱ ná di bola o jembilane̱ Yehova ke̱ di mabola, le nde bupe̱  la bete̱sedi be maso̱be̱ o Lukas 14:12-14. (Langa.) E titi bobe o kasa to be̱ muyao na ba bena be ná ba timbise̱le̱ biso̱ lambo le bowan na nje di boledino̱ babo̱. Nde, nje bola yete̱na di maki ná di mabola nde—ponda iwo̱—ońolana di me̱nge̱le̱ ná ba timbise̱le̱ biso̱ e? Di po̱nge miwe̱n o bupe̱ jome̱le̱ la Yesu. Je ná di kasa moto ńena di bino̱ ná a titi ná a timbise̱le̱ biso̱ to̱ lambo. O ni ponda di me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ ońolana di membilane̱ nde Yehova. Ni mbad’a je̱ne̱ la mambo e me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱ o benga be̱ muńe̱nge̱ niponda bane̱ ba titino̱ timbise̱le̱ biso̱ masoma.

18. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o lakisane̱ bane̱ e?

¹⁸ Di si bale̱ bane̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe. (1 Kor. 13:7) Yete̱na bane̱ ba si matimbise̱le̱ masoma, je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: ‘Na mbale̱ ba si matimbise̱le̱ nde masoma, nga ba madimbea nde buka te̱ o bola nika e?’ Yen ebe njo̱m ipe̱pe̱ ye i mabole̱ ná ba si mabola ka nje te̱ di me̱nge̱le̱no̱. Bō̱ ba matimbise̱le̱ masoma o mulema mabu nde ye ná e be̱ babo̱ ndutu o kwala to̱ lee̱ nika. Nika ńe ná e takise̱ babo̱ o kusa jongwane̱, tobotobo yete̱na ba ta nde bato ba ta bongwane̱ bane̱ o mińa mi tombi. E be̱ to̱ ne̱, ndol’a mbale̱ e matute̱le̱ biso̱ o dube̱ bane̱ na benga bola na muńe̱nge̱ mwe̱se̱.—Efe. 4:2.

19-20. Ońola nje we̱lisane̱ leno̱ mweńa ponda di mawaneano̱ bane̱ jongwane̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁹ Be̱ we̱lisane̱. O nje e mombweye̱ lee̱le̱ la sanga la mulema, Kiṅ’a dibie̱ Salomo a tili ná: “Ese̱le̱ mbol’ango̱ e kate munja, ebanja o me̱nde̱ pe̱te̱ so̱ mo̱ ombusa ponda.” (Mul. 11:1) Be byala be mokwele̱ biso̱ ná, bō̱ be ná ba timbise̱le̱ biso̱ masoma—“ombusa ponda,” bwaba di bolino̱ babo̱ lambo. Jombweye myango mō̱ mi malee̱ nika.

²⁰ Mimbu to̱ mininga, munj’a muboled’ebondo a ta a lomea munańango mō̱ ńe o we̱ o dubisabe̱ leta na ndolo ńe̱se̱, owe̱ni a langwedino̱ mo̱ ná a benge be̱ jemea. Mimbu lo̱mbi ombusa ponda, nu munańamgo ba  tiledino̱ leta alabe̱, na mo̱ a kwala ná: “Ne o pula langwea wa ná, o si bi ná leta o tiledino̱ mba longwane̱ mba jita mimbu mi tombi. ” A bati ná: “[Nje o tilino̱] e tapi mba jita, tobotobo bepasi ba Bibe̱l o bolane̱no̱ na si me̱nde̱ dimbea mo̱ to̱ buna.” a Ombusa mo̱ teleye̱ mitakisan mena a kusino̱, nu munańango a kwali ná: “Ponda iwo̱ na puli jese̱le̱ mambo me̱se̱, na puli jese̱le̱ mbale̱, na puli o jembe̱ o bolea Yehova. Nde epas’a Bibe̱l o tilino̱ e tapi mulema mam, e bola pe̱ mba ngudi ná . . . na si bo̱bo̱.” Na mo̱ a bata ná: “Oteten a mi mimbu lo̱mbi to̱ lambo to̱ diwo̱ di s’embe̱ mba ka leta lena o tiledino̱ mba.” Keka te̱ dutea muńe̱nge̱ mwena nu munj’a muboledi a bono̱ ponda a kusino̱ di leta “ombusa ponda”! Biso̱ pe̱ je ná di kusa masoma ma moto ponda bwaba ombusa biso̱ wanea mo̱ jongwane̱.

21. Ońola nje jangame̱nno̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba benga jembilane̱ sanga la mulema la Yehova e?

²¹ Ka nje te̱ je̱nno̱, Yehova a weki biso̱ na jabea la tobotobo. To̱ná jeno̱ muńe̱nge̱ ponda di makusano̱, di mabata be̱ muńe̱nge̱ ponda di mabolano̱ bane̱. Je muńe̱nge̱ ke̱ di be̱n ngudi o jongwane̱ bonasango na bonańango asu. Je pe̱ muńe̱nge̱ ponda ba matimbise̱le̱no̱ biso̱ masoma. Nde, to̱ e be̱ nde ná moto jongwane̱no̱ a timbise̱le̱ biso̱ masoma to̱ ke̱m, je ná di be̱ muńe̱nge̱ ońolana di boli nje ye bwam. O si dimbea to̱ buńa ná to̱ e be̱ nde to̱ njika lambo o bolino̱, “Yehova a dongame̱n o bola wa jita buka nika.” (2 Myan. 25:9) Di titi ná di bola bane̱ buka nje Yehova eno̱ ná a bola biso̱! Bowe̱n bo mawe̱ na Yehova pe̱, bo buki to̱ njika bowe̱n jeno̱ ná di kusa. Di no̱nge so̱ bedomsedi, ba benga jembilane̱, Sango asu ńe o mo̱ń, nu sangi mulema.