Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 34

Benga “dangwa o mbale̱”

Benga “dangwa o mbale̱”

“Benga dangwa o mbale̱.”​—3 YOHANE 4, nwt- F.

MWENGE 111 Njo̱m o be̱ muńe̱nge̱

EBONGOLO *

1. Njika tombwane̱ jeno̱ ná di be̱ne̱ ke̱ di kwaledi nje e duti biso̱ o mbale̱ e?

 “NE̱NI o bino̱ mbale̱ e?” Ye̱ke̱i te̱ o májalabe̱ mi myuedi ngedi jita. Myuedi mō̱ mi jeno̱ ná di baise̱ munasango to̱ munańango mō̱ o bata bia mo̱ bwam. Di to̱ndi senga ke̱ bonasango na bonańango asu ba malangwea biso̱ ne̱ni bokono̱ o bia na to̱ndo̱ Yehova, biso̱ pe̱ je muńe̱nge̱ o langwea babo̱ nje e duti biso̱ o mbale̱. (Rom. 1:11) Ma makwalisane̱ ma yo̱ki pe̱ jonge̱le̱ biso̱ ońola nje mbale̱ ńeno̱ tiki o miso̱ masu. Di mabata pe̱ jouse̱ bedomsedi basu ba benga “dangwa o mbale̱”​— nika ńe nde ná, di mabenga die̱le̱ longe̱ lasu o mbadi ni mabo̱le̱ ná Yehova a namse̱ biso̱, di do̱lisane̱ pe̱ mo̱.​—3 Yohane 4.

2. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

2 O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ njo̱m i mabole̱ ná di tonde mbale̱. Di me̱nde̱ pe̱ jombwea ne̱ni jeno̱ ná di benga lee̱le̱ ndol’asu ońola di jabea la tiki. Bola la nika di me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o bata lee̱le̱ masoma ná Yehova a duti biso̱ o mbale̱. (Yohane 6:44) Nik’e me̱nde̱ pe̱ bola ná di bate be̱ne̱ ńo̱ngi o langwea bane̱ mbale̱ i maso̱be̱ o Bibe̱l.

OŃOLA NJE DI TO̱NDINO̱ “MBALE̱”

3. Njika njo̱m ni buki ye̱se̱ ni mabole̱ ná di to̱nde mbale̱ e?

3 Di to̱ndi mbale̱ ońola njo̱m jita. Njo̱m ni buki ye̱se̱ ńe nde ná di to̱ndi Yehova Loba, Mbondo a mbale̱. Tongwea n’Eyal’ao Bibe̱l joko o bia mo̱ seto̱ buka te̱ ka Muweked’a mo̱ń na wase, nde ka Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń ńena nu mombweye̱ pe̱ biso̱. (1 Pet. 5:7) Di bi ná Loba e “muyao na ndolo, muńo̱ńgo̱ o malinga, m’bwaṅ o ndedi na mbale̱.” (Bbu. 34:6) Yehova a to̱ndi te̱me̱ la sim. (Yes. 61:8) A si to̱ndi a me̱ne̱ biso̱ di mataka, e pe̱ jenge̱le̱ n’ebabad’a ńo̱ngi ponda a te̱se̱no̱ o bole̱ mitakisan me̱se̱. (Yer. 29:11) E se̱ bwam e! Njo̱m po̱ ni, ni mabole̱ ná di to̱nde Yehova!

Mbal’a Bibe̱l ńe nde ka . . . Diyo

Ka nje te̱ diyo̱ di mabolano̱ ná bo̱lo̱ bo sikime̱ye̱, dipita lasu lena di se̱medi o Bibe̱l di mabola ná di be̱ pī ke̱ je oboso ba mitakisan. Mbal’a Bibe̱l e matute̱le̱ pe̱ biso̱ o langwea bane̱ dipita lasu ońola kie̱le̱ ni maye̱ (Ombwa mongo 4-7)

4-5. Ońola nje ńamuloloma Paulo a kobisane̱no̱ dipita lasu na diyo e?

4 Njika njo̱m nipe̱pe̱ ni mabole̱ ná di to̱nde mbale̱ e? Mbale̱ e mawanea biso̱ tombwane̱ dinde̱ne̱. Jombweye eyembilan ewo̱. Mbal’a Bibe̱l e bambe̱ dipita lasu ońola kie̱le̱ ni maye̱. O bwam ba teleye̱ mweńa ma di dipita, ńamuloloma Paulo a tili ná: “Mo̱ nde le biso̱ ka diyo la mudī la ngińa na lembam.” (Bon. 6:19) Ka nje te̱ diyo̱ di mabolano̱ ná bolo bo sikime̱ye̱, dipita lasu lena di se̱medi o Bibe̱l di mabola ná di be̱ pī ke̱ je oboso ba mitakisan.

5 Paulo a ta nde a kwalea wan ońola dipita la be̱ longe̱ o mo̱ń lena kriste̱n yo̱kisabe̱ i mabwane̱no̱ muńe̱nge̱. Nde byala bao be pe̱ ná bombwea dipita la be̱ lo̱nge̱ o bwindea o paradisi lena yine̱ kriste̱n i be̱nno̱. (Yohane 3:16) E, longe̱ lasu di timbi be̱ne̱ janda ponda jokono̱ jombwea dipita la longe̱ la bwindea.

6-7. Njika tombwane̱ jokwa la mbale̱ jombwea kie̱le̱ ni maye̱ di wanedino̱ Yvonne e?

6 Jombweye̱ myango ma munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Yvonne. A si kokedi o mbale̱, a ta pe̱ a bwa kwedi bo̱ngo̱ ke̱ e muna. A dia a mo̱nge̱le̱ ben byala a tano̱ a langa ná: “Buńa bō̱, di si me̱nde̱ pe̱ be̱.” Mo̱ ná: “Na si we̱li ko̱ iyo̱ bulu bwe̱se̱, ebanja na ta nde no̱nge̱le̱ kie̱le̱ ni maye̱ mo̱ na mo̱. Na mba na dutea ná ‘longe̱ langame̱n be̱ne̱ janda, e titi te̱ nika, ońola nje neno̱ so̱ longe̱ e? Mba na si mapula wo̱!”

7 Ombusa ponda, Yvonne a dongame̱ne̱ Mboṅ a Yehova. Mo̱ ná: “Na botedi dube̱ ná ne ná na be̱ne̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea o paradisi o wase.” Njika tombwane̱ jokwa la mbale̱ di wanedino̱ munańango asu e? A bati ná: “Na si maja pe̱ epe̱ńe̱ bulu o taka ońola kie̱le̱ ni maye̱, to̱ ońola bo̱ngo̱ ba kwedi.” Ka nje te̱ jeno̱ ná di so̱ṅtane̱, mbale̱ ńe Yvonne tiki jita, e pe̱ muńe̱nge̱ o langwea bape̱pe̱ dipita lao la kie̱le̱ ni maye̱.”​—1 Tim. 4:16.

Mbal’a Bibe̱l ńe nde ka . . . Mambo ma tiki

Bolea la Yehova tatan, na dipita la be̱ longe̱ o bwindea owas’a bediedi ba Janea la Loba be nde ka mambo ma tiki. Ba buki to̱ njika lambo jeno̱ ná di bo̱lo̱ne̱ (Ombwa mongo 8-11)

8-9. (a) O munia ma Yesu mō̱, nje moto mō̱ a bolino̱ o lee̱ ná nje a so̱ino̱ ye tiki e? (b) Nate̱na njika dikala mbale̱ ńeno̱ wa tiki e?

8 Oteten a mbale̱ i maso̱be̱ o Bibe̱l, di be̱n pe̱ myango ma bwam ma Janea la Loba. Yesu a kobisane̱ mbale̱ jombwea Janea la Loba na mambo ma tiki ba wutino̱. O kalat’a Mateo 13:44, Yesu a kwali ná: “Janea la mo̱ń le nde biana mawuta ma bema ma wutam o mōnda, mena moto a so̱ino̱, na mo̱ a wuta mo̱; nde ońola muńe̱nge̱ na mo̱ ala, andise̱ me̱se̱ a be̱nno̱, anda mu mōnda.” Maka ná nu moto a si ta a wasa lambo la tiki. Nde ponda a so̱ino̱ mo̱, a pongi miwe̱n minde̱ne̱ o kusa mo̱. O pe̱m n’esungu andise̱ mambo me̱se̱ a tano̱ a be̱ne̱. Ońola nje e? Ońolana a ta a bia mweńa ma nje a so̱ino̱. Di lambo di ta mweńa jita buka nje ye̱se̱ a wusano̱ bo̱lo̱ne̱.

9 Mo̱ nika nde wa pe̱ o me̱ne̱no̱ mbale̱ e? Ye̱ke̱i te̱. Di bi ná to̱ lambo nin wase ńeno̱ ná e bola biso̱ di titi mweńa kobisan na muńe̱nge̱ di be̱nno̱ o bolea Yehova tatan, na dipita la be̱ longe̱ o bwindea owas’a bediedi ba Janea la Loba. Edube ende̱ne̱ ya be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova e buki to̱ njika lambo jeno̱ ná di bo̱lo̱ne̱. Muńe̱nge̱ masu munde̱ne̱ mwe nde ná di “do̱lisane̱ mo̱ o mambo me̱se̱.”​—Kol. 1:10.

10-11. Nje e tute̱le̱ Michael o wana mawengisan mande̱ne̱ o longe̱ lao e?

10 Jita lasu di po̱ngi miwe̱n minde̱ne̱ o bwam ba do̱lisane̱ Yehova. Bō̱ bese̱le̱ bebolo ba bwam. Bape̱pe̱ bese̱le̱ muwaso ma m’bwaṅ. O be̱n pe̱ ba bena ba tuko longe̱ labu ná bambam ponda bokono̱ o bia Yehova. Nika nde e tombi na Michael. A si kokedi o mbale̱. Ke̱ e eso̱mbe̱, a ta okwa karate. Mo̱ ná: “Ońol’am, e ta mweńa jita ná na be̱ne̱ ńolo ni longedi bwam. Na ponda, na ta nde ne̱ne̱ mbame̱ne̱ ka ngum.” Nde ponda a botedino̱ o jokwa Bibe̱l, Michael a so̱ṅtane̱ ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ njo. (Mye. 11:5) A makwala jombwea babaedi bena ba ta bokwe̱le̱ mo̱ Bibe̱l ná: “Ba si langwedi mba to̱ buńa ná n’ese̱le̱ karate. Ba bengi nde o jokwe̱le̱ mba mbale̱ buka te̱.”

11 Etum te̱ Michael a batino̱ jokwa mambo jombwea Yehova, nika pe̱ nde ndol’ao ońola Yehova e bengino̱ ńaka. Ndedi Yehova a malee̱le̱no̱ baboledi bao nde e tapi mo̱ tobotobo. Na ponda, Michael a so̱ṅtane̱ ná angame̱n no̱ngo̱ bedomsedi be me̱nde̱ tukwe̱ longe̱ lao. Mo̱ ná: “Na ta na bia ná oteten a bedomsedi be̱se̱ na tano̱ nangame̱n no̱ngo̱, be ba jese̱le̱ karate nde be ta ndutu buka be̱se̱. Nde na ta pe̱ na bia ná nik’e wusa bwese̱ Yehova muńe̱nge̱, na ta pe̱ mbaki ná bolea la Yehova di buki to̱ njika lambo na wusano̱ bo̱lo̱ne̱.” Michael a so̱ṅtane̱ mweńa ma mbale̱ a so̱ino̱, na nik’e tute̱le̱ mo̱ o wana mawengisan mande̱ne̱ o longe̱ lao.​—Yak. 1:25.

Mbal’a Bibe̱l ńe nde ka . . . Etrukaṅ

Etrukaṅ a bwam e mongwane̱ biso̱ o so̱ nge’asu o mwititi. Mulemlem pe̱ nde Eyal’a Loba e malee̱no̱ biso̱ ne̱ni so̱ nge’asu o nin was’a Satan ńa mwititi (Ombwa mongo 12-13)

12-13. Ne̱ni mbale̱ ni maso̱be̱ o Bibe̱l ńongwane̱no̱ Mayli e?

12 O bwam ba lee̱ mweńa ma mbale̱, Bibe̱l e makobisane̱ mo̱ na etrukaṅ e mapańe̱ oteten a mwititi. (Mye. 119:105; Efe. 5:8) Mayli nu maje̱ o Aserbaijan a mabwane̱ jongwane̱ lena Eyal’a Loba e wanedino̱ mo̱ muńe̱nge̱ jita. Bayedi bao ba si ta o ebasi ewo̱. Sango a ta nde o ebas’a bawusa, ńango pe̱ o ebas’a Baju. Mo̱ ná: “Ye mbale̱ ná na ta na bia ná Loba e, nde to̱ na nika, na ta te̱ nde na be̱ne̱ myuedi jita. Na ta na baise̱ mbame̱ne̱ ná: ‘Ońola nje Loba a wekino̱ bato ba benama e, ońola nje pe̱ moto angame̱nno̱ taka o longe̱ le̱se̱, nde a taka pe̱ o he̱l o bwindea e?’ Kana bato ba makwalano̱ ná me̱se̱ ma mawa nde na jemea la Loba, na ta so̱ na baise̱ mbame̱ne̱ ná, ‘Mo̱ Loba e nde muńe̱nge̱ o je̱ne̱ bato ba mataka e?’”

13 Mayli a bengi o wasa malabe̱ ma myuedi mao. Ombusa ponda emedi jokwa la Bibe̱l, na mo̱ a timba Mboṅ a Yehova. Mo̱ ná: “Mbadi Bibe̱l e matele̱ye̱no̱ mambo ná bwe e tuko longe̱ lam. Beteledi be te̱nge̱n na so̱ino̱ o Eyal’a Loba be boli ná na be̱ne̱ musango ma teten.” Kapo̱ ka Mayli, biso̱ be̱se̱ di masesa Yehova, “nu ńena nu bele̱ [biso̱] o jasumwe̱ o mwititi po̱ o mwe̱ne̱n mao ma betańsedi.”​—1 Pet. 2:9.

14. Ne̱ni jouse̱ ndol’asu ońola mbale̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Byembilan bepe̱pe̱.”)

14 Byembilan bō̱ be buka te̱ bena be malee̱ mweńa ma mbale̱. Ye̱ke̱i te̱ o bi bepe̱pe̱. Mo̱ we ná o no̱ngo̱ ponda o jokwa la wame̱ne̱ o so̱ njo̱m i mabole̱ ná di to̱nde mbale̱ e? Di bati te̱ to̱ndo̱ mbale̱, di mabata pe̱ so̱ mbadi ipe̱pe̱ ya lee̱le̱ ná di to̱ndi mo̱.

NE̱NI LEE̱LE̱ NÁ DI TO̱NDI MBALE̱

15. O njika mbadi po̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ ndol’asu ońola mbale̱ e?

15 Je ná di lee̱le̱ ndol’asu ońola mbale̱ ke̱ di mokwa Bibe̱l na kalati i se̱medi o Bibe̱l ponda ye̱se̱. E be̱ ná di mīnda o mbale̱ to̱ ke̱m, biso̱ be̱se̱ di be̱n te̱ nde mambo jita jeno̱ ná jokwa. Njongo a Betatedi ńaboso e ta e kwala ná: “Mbale̱ ńe nde ka son a mbonji nisadi o eyaṅ, na ńena bewudu be dinge̱le̱no̱. Ná o so̱ mo̱, wangame̱n be̱ jangwa jita . . . Ná o po̱le mo̱, wangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n. O si po̱lo̱ buka te̱ mbonj’a mbale̱ po̱. . . . Po̱lo̱ jita, bata pulise̱.” Jokwa di mabaise̱ miwe̱n, nde nik’e mawana tombwane̱.

16. Njika mbad’a jokwa ni mawaneye̱ wa tombwane̱ e? (Minia 2:4-6)

16 Seto̱ biso̱ be̱se̱ nde di to̱ndi bolanga na jokwa. Nde Yehova a mo̱me̱le̱ biso̱ ná di “benge wasa” na “benga pulise̱” o bwam ba be̱ne̱ so̱ṅtane̱ la njiba la mbale̱. (Langa Minia 2:4-6.) Di po̱ngi te̱ mi miwe̱n, di matombwane̱ ponda ye̱se̱. O nje e mombweye bolanga bao ba Bibe̱l, Corey mo̱ ná a mombwea nde epas’a Bibe̱l ewo̱ te̱ ombusa yene̱. A matele̱ye̱ ná: “Nā langa maki, beteledi, na bata pe̱ po̱ngo̱ muwaso. . . . Nin mbad’a bola e mongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ mambo jita!” E be̱ ná di mabolane̱ ni mbad’a bola to̱ nipe̱pe̱, di malee̱ ná di to̱ndi mbale̱ ke̱ di mano̱ngo̱ ponda, di po̱ngo̱ pe̱ miwe̱n o jokwa mo̱.​—Mye. 1:1-3.

17. Nje dangwa o mbale̱ di mapulano̱ kwala e? (Yakobo 1:25)

17 Di bi ná e si dongame̱n o jokwa mbale̱ buka te̱. Ná di tombwane̱ bwam, jangame̱n o dangwa o mbale̱ nika ńe nde ná di we̱le̱ nje di mokwano̱ o ebolo o longe̱ lasu. Na nika buka te̱ nde mbale̱ e mawaneano̱ biso̱ bonam ba mbale̱. (Langa Yakobo 1:25.) Nje jeno ná di bola ná di be̱ mbaki ná je o dangwa o mbale̱ e? Munasango mō̱ a boli jo̱nge̱le̱ ná di wase̱le̱ biso̱me̱ne̱ o je̱ne̱ nga di mawe̱le̱ nje di mokwano̱ o ebolo na maka pe̱ mambo mena jangame̱nno̱ pongulane̱. Ńamuloloma Paulo mo̱ ná: “Nde o wuma jāno̱, ese̱le̱ biso̱ di dangweye oten.”​—Fil. 3:16.

18. Ońola nje di mabolano̱ me̱se o “benga dangwa o mbale̱ e”?

18 Jo̱nge̱le̱ minam me̱se̱ di makusano̱ ke̱ di mabola me̱se̱ o “benga dangwa o mbale̱”! Di mapongulane̱ lo̱nge̱ lasu, di bwe̱se̱ pe̱ Yehova na bonasango asu muńe̱nge̱. (Min. 27:11; 3 Yohane 4) Njo̱m a bwam yi di be̱nno̱ o to̱ndo̱ mbale̱ na dangwa pe̱ oten.

MWENGE 144 Soke̱ miso̱ mo̱ngo̱ o bowe̱n!

^ Di yo̱ki bolane̱ eyala ná “mbale̱” o kwalea ońola nje di dube̱no̱ na mbadi di madie̱le̱no̱ longe̱ lasu. E be̱ ná je nde wa bia mbale̱ to̱ ná di yabe̱ nde oten, je ná di busane̱ tombwane̱ dinde̱ne̱ ke̱ jombwedi ońola nje di to̱ndino̱ mbale̱. Bola la nika, di me̱nde̱ jouse̱ ńo̱ngi di be̱nno̱ o do̱lisane̱ Yehova.