1. Ońola nje Yesu a baise̱no̱ Yehova ná a tate bokwedi bao e?

 O BULU bo se̱le̱ na kwed’ao, Yesu a baise̱ Sango ao ńe o mo̱ń lambo la tobotobo. A baise̱ mo̱ ná a tate bokwedi bao. (Yohane 17:15, 20) Nje ye mbale̱ ye nde ná o ponda ye̱se̱ Yehova ombwedi baboledi bao, a tata pe̱ babo̱. Nde Yesu a ta a bia ná, bokwedi bao ba me̱nde̱ takisabe̱ na Satan o mbadi ni s’e̱ne̱ne̱. Yesu a ta pe̱ a bia ná ba me̱nde̱ be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ la Yehova o te̱nge̱ne̱ mitakisan ma Diabolo.

2. Bupisane̱ Myenge 33:18-20, ońola nje di s’angame̱nno̱ bwa mitakisan bo̱ngo̱ e?

² Nin was’a Satan e matakise̱ kriste̱n a mbale̱ jita. Di be̱n mitakisan me ná mi bo̱bise̱ biso̱, to̱ mo̱me̱ne̱ we̱le̱ jemea lasu na Yehova o kekise̱. Nde ka nje te̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa, di s’angame̱n bwa bo̱ngo̱ to̱ bō̱. Yehova a mombwea biso̱, a me̱ne̱ pe̱ mitakisan di be̱nno̱, e pe̱ be̱be̱ o wanea biso̱ jongwane̱. Jombweye so̱ byembilan beba be malee̱ ná, “diso̱ la Yehova le omo̱ń a babwe̱ mo̱ bo̱ngo̱.”​—Langa Myenge 33:18-20.

3. Njika ponda jeno̱ ná je̱ne̱ ná je muso̱lo̱ki e?

³ To̱ná jeno̱ o mbia munde̱ne̱ ma bonasango na bonańango, je ná je̱ne̱ ná je muso̱lo̱ki pond’a iwo̱. Beso̱mbe̱ be ná be̱ne̱ ná be muso̱lo̱ki ponda beno̱ teleye̱ mako̱m mabu ma klasi dube̱ labu, to̱ ke̱ ba po̱i o mwemba ma peńa. Je ná di be̱ne̱ ndut’a mulema to̱so̱ di bo̱bo̱, na biso̱ jo̱nge̱le̱ ná jangame̱n lembe̱ nika na biso̱me̱ne̱. Je ná di bwa bo̱ngo̱ o langwea bane̱ ne̱ni di masengano̱ na jo̱nge̱le̱ ná yen ebe ba si me̱nde̱ so̱ṅtane̱. O be bete̱medi, je ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ nga moto e ńena nu mombweye̱ biso̱ na mbale̱. E be̱ to̱ nje e mabole̱ ná je̱ne̱ ná je muso̱lo̱ki, nika ńe ná e  bo̱bise̱ biso̱, e bola pe̱ ná di no̱nge mutaka. Yehova a si mapula ná di be̱ne̱ i ńai a besengedi. Ońola nje di makwalano̱ nika e?

4. Ońola nje Elia a kwalino̱ ná: “Mbame̱ne̱ mō̱ nde na dia” e?

⁴ Jombweye eyembilan a Elia, muboled’a Yehova mō̱ ńa jemea. Isebe̱l a ta a pula bwa mo̱, nik’e ta so̱ ńā lambo ka 40 ma mińa a tano̱ a ńa mīla o bwam ba sunga longe̱ lao. (1 Ki. 19:1-9) Ombusa ponda, ke̱ e o mulomba ma dale mo̱me̱ne̱ mō̱, eyane̱ Yehova ná: “Mbame̱ne̱ mō̱ nde na dia [ka muto̱ped’a mudī].” (1 Ki. 19:10) Bato̱pedi ba mudī bape̱pe̱ ba ta o ekombo; k’eyembilan, Obaja a ta a wuta 100 bato̱pedi ba mudī, ná Isebe̱l a si bwa babo̱. (1 Ki. 18:7, 13) Ońola nje so̱ Elia a tano̱ o̱nge̱le̱ ná e mo̱me̱ne̱ mō̱ e? Mo̱ a ta nde o̱nge̱le̱ ná bato̱pedi ba mudī bena Obaja a tano̱ a wuta ba wedi nde e? Mo̱ yen ebe e ta nde ońolana to̱ moto a si lati na mo̱ ombusa kekise̱ lena di tombi o mudungo ma Karmel e? Nga a ta nde o̱nge̱le̱ ná to̱ moto a si bi o njika bete̱medi ba bobe eno̱, to̱ná to̱ moto a si mombwea mo̱ e? Bibe̱l e si mateleye̱ biso̱ besengedi ba Elia be̱se̱. Nde je mbaki ná Yehova a so̱ṅtane̱ ońola nje Elia a tano̱ e̱ne̱ ná e muso̱lo̱ki, a ta pe̱ a bia njika jongwane̱ wanea mo̱ ná te̱ite̱i.

5. Ne̱ni Yehova a bolino̱ Elia mbaki ná a titi muso̱lo̱ki e?

⁵ Yehova a boli mambo jita o bwam ba jongwane̱ Elia. A tute̱le̱ mo̱ o to̱po̱. A baise̱ mo̱ ngedi iba ná: “Nje o mabolano̱ wan e?” (1 Ki. 19:9, 13) Ngedi te̱ Yehova a no̱ngi ponda o senga ke̱ Elia e o teleye̱ mo̱ mulema mao. O jalabe̱ lena a bolino̱ Elia, Yehova a lee̱le̱ mo̱ ná e na mo̱ a be̱n pe̱ ngińa ninde̱ne̱. A boli pe̱ Elia mbaki ná jita la Bonaisrael ba dia be o bolea mo̱. (1 Ki. 19:11, 12, 18) Ye̱ke̱i te̱, Elia a sengi bwam ombusa mo̱ teleye̱ Yehova mulema mao na senga pe̱ jalabe̱ lao. Yehova a boli Elia jita la m’bē̱ ma mweńa. A baise̱ mo̱ ná o̱kise̱ Hasael o be̱ kiṅ’a Siria, Yehu o be̱ kiṅ’a Israel, na Elisa o be̱ muto̱ped’a mudī. (1 Ki. 19:15, 16) Yehova ongwane̱ nde Elia o soke̱ mo̱nge̱le̱ mao o mambo  ma bwam ponda a bolino̱ mo̱ be bebolo. Loba a boli pe̱ mo̱ diko̱m la bwam, Elisa. Ne̱ni weno̱ ná o kusa jongwane̱ la Yehova ponda o me̱ne̱no̱ ná we muso̱lo̱ki e?

6. Nje weno̱ ná o langwea Yehova ke̱ o me̱ne̱ ná we muso̱lo̱ki e? (Myenge 62:9)

⁶ Yehova a mapula ná o kane̱ mo̱. A me̱ne̱ mitakisan o be̱nno̱, a mabola pe̱ wa mbaki ná a me̱nde̱ senga mika mo̱ngo̱ ponda ye̱se̱. (1 Tes. 5:17) E muńe̱nge̱ o lambe̱ye̱ baboledi bao toi. (Min. 15:8) Nje weno̱ ná o langwea Yehova ke̱ o me̱ne̱ ná we muso̱lo̱ki e? Teleye̱ Yehova mulema mo̱ngo̱ ka nje Elia a bolino̱. (Langa Myenge 62:9.) Langwea mo̱ mitaka mo̱ngo̱, na ne̱ni o masengano̱. Baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o bia nje bola ponda o me̱ne̱no̱ ná we muso̱lo̱ki, to̱ ke̱ o masenga bobe. K’eyembilan, o me̱ne̱ te̱ ná we muso̱lo̱ki to̱ ná o mabwa bo̱ngo̱ o te̱ dikalo o esukulu, baise̱ Yehova ná a bole wa ngiń’a mulema ná o we̱le̱ to̱po̱. We pe̱ ná o baise̱ mo̱ dibie̱ ná o we̱le̱ tele̱ye̱ dube̱ lo̱ngo̱ ná muyao. (Lukas 21:14, 15) O me̱ne̱ te̱ ná o bo̱bi, baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa ná o kwaleye nika na kriste̱n ńou. We ná o baise̱ Yehova ná a bole ná nu o malano̱ kwalisane̱ a so̱ṅtane̱ besengedi bo̱ngo̱. Teleye̱ Yehova mulema mo̱ngo̱, maka ne̱ni a malabe̱no̱ mika mo̱ngo, emea pe̱ jongwane̱ la bane̱; o boli te̱ nika, o si me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ná we muso̱lo̱ki jita.

7. Nje eyembilan a Mauricio e mokwe̱le̱no̱ wa e?

⁷ Yehova a boli biso̱ be̱se̱ ebol’a mweńa. Be̱ mbaki ná a me̱ne̱, e pe̱ muńe̱nge̱ na nje ye̱se̱ o mabolano̱ o mwemba na o dikalo̱. (Mye. 110:3) Ne̱ni no̱ngo̱ la dongo o y’ebolo leno̱ ná longwane̱ wa ponda o me̱ne̱no̱ ná we muso̱lo̱ki. Jombweye eyembilan a eso̱mb’a munasango mō̱ nu mabelabe̱ ná Mauricio. * Ponda to̱ ininga buka te̱ ombusa dubise̱ lao, diko̱m lao diwo̱ di botedi nde o jese̱le̱ mbale̱ son na son. Mauricio mo̱ ná: “Ne̱nno̱ ne̱ni a cakino̱ mbale̱, na si ta pe̱ na be̱ne̱ye̱ mbame̱ne̱ lakisane̱. Na ta pe̱ na baise̱ mbame̱ne̱ nga na me̱nde̱ we̱le̱ londise̱ kakane̱ lena na bolino̱ Yehova, na benga pe̱ be̱ mō̱ ńa baboledi bao. Na ta nde ne̱ne̱ ná ne muso̱lo̱ki, na ná to̱ moto a titi ná a so̱ṅtane̱ mba.” Nje yongwane̱ Mauricio e? Mo̱ ná: “Na bati nde o te̱ dikalo. Nika ńongwane̱ mba ná na sombwea pe̱ mbame̱ne̱ na besengedi bam buka te̱. Na botedi o be̱ muńe̱nge̱ na je̱ne̱ ná na titi muso̱lo̱ki ke̱ ne o dikalo na bane̱.” To̱ e be̱ nde ná di titi ná jala te̱ dikalo la jombe̱ na jombe̱ na bonasango asu, je te̱ nde ná di kusa jembame̱ ke̱ di mate̱ dikalo na babo̱ tongwea na maleta to̱ na telefon. Nje epe̱pe̱ yongwane̱ Mauricio e? Mo̱ ná:  “Na bati sue̱le̱ bebolo ba mwemba. Na bati pe̱ tombise̱ ponda o boṅsane̱ bebolo ba bautu. Ma mambo ma boli ná ne̱ne̱ ná Yehova a to̱ndi mba, name̱ne̱ na bonasango na bonańango.”

8. Njika ngińa mitakisan minde̱ne̱ meno̱ ná mi be̱ne̱ omo̱ń asu e?

⁸ Di bi ná di me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan o min mińa misukan. (2 Tim. 3:1) Nde mitakisan mō̱ me ná mi ko̱ye̱ biso̱ epańpań. Je ná di be̱ne̱ pas’a bekusedi, do̱kita le ná di langwea biso̱ ná di be̱n diboa la ngińa, je pe̱ to̱ ná di bo̱lo̱ne̱ ńandolo. O bete̱medi ka ben, je ná di no̱ngo̱ mutaka nde di bo̱bo̱ pe̱, tobotobo yete̱na ye o je̱ne̱ne̱ biana mi mitakisan me nde ko̱ye̱ biso̱ mō̱ te̱ ombusa mune̱, to̱so̱ me̱se̱ o mulemlem a ponda. O si dimbea ná Yehova a bi bete̱medi basu, je pe̱ ná di lembe̱ to̱ njika mitakisan na jongwane̱ lao.

9. Kwalea te̱ mitakisan mō̱ mi kweledi Hiob.

⁹ Jombweye te̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ Hiob, mot’a jemea mō̱. Mitakisan minde̱ne̱ mi ko̱ye̱ mo̱ o son a pambo a ponda ninka buka te̱. Buńa bō̱, ba po̱i langwea mo̱ ná bibi byembe bao bō̱, bene̱ pe̱ be wedi, ná baboledi bao ba bwabe̱, nde di buki me̱se̱, ná bana bao pe̱ a tano̱ a to̱ndo̱ be̱se̱ ba wedi. (Hiob 1:13-19) Ponda to̱ ininga buka te̱ ombusa nika, ke̱ a dia e o lembe̱ ni ndutu ninde̱ne̱, Hiob a kwedi diboa la ngińa di ńamse̱ mo̱ ńolo ńe̱se̱. (Hiob 2:7) Be bete̱medi ba ngińa be tute̱le̱ Hiob o kwala ná: “Na wo̱ledi, na si me̱nde̱ be̱ longe̱ bebe be̱se̱.”​—Hiob 7:16.

10. Ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ Hiob o lembe̱ mitakisan mao e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

¹⁰ Yehova a ta ombwea Hiob. Kana Yehova a tano̱ a to̱ndo̱ Hiob, a wanedi mo̱ jongwane̱ di boli ná a benge be̱ mo̱ jemea. Yehova a kwalisane̱ Hiob, o̱nge̱le̱ mo̱ ná mo̱ Yehova a be̱n dibie̱ di si be̱n su na ndolo ninde̱ne̱ ońola bewekedi bao. A topedi ońola jita la byembe ba betańsedi. (Hiob 38:1, 2; 39:9, 13, 19, 27; 40:15; 41:1, 2) Yehova a bolane̱ pe̱ Elihu, eso̱mb’a moto mō̱, o jembe̱ na lo̱ko̱ Hiob. Elihu a boli Hiob mbaki ná Yehova a manamse̱ ponda ye̱se̱ baboledi bao ońola titimbe̱ ńabu. Nde Yehova a bolane̱ pe̱ Elihu o bola Hiob malea na ndolo ńe̱se̱. Ná ongwane̱ Hiob ná a si dutea pe̱ jita jombwea mo̱me̱ne̱, Elihu o̱nge̱le̱ mo̱ bosadi ba bato ba benama kobisan na Yehova, Muweked’a misipo. (Hiob 37:14) Yehova a bake̱ pe̱ Hiob ebolo; a baise̱ mo̱ ná a kane̱ ońola mako̱m mao malalo mena ma wusi. (Hiob 42:8-10) Ne̱ni Yehova a masue̱le̱no̱ biso̱ we̱nge̱ ke̱ di be̱n mitakisan ma ngińa e?

11. Njika lo̱ko̱mea Bibe̱l e mabolano̱ biso̱ ke̱ di be̱n mitakisan e?

¹¹ Yehova a si makwalisane̱ biso̱ boso na boso ka nje a bolino̱ na Hiob, a mabola nde nika tongwea na Bibe̱l. (Rom. 15:4) A malo̱ko̱ biso̱ na ninka ná a boli biso̱ dipita ońola kie̱le̱ ni maye̱. Jombweye te̱ ngus’a mo̱nge̱le̱ ma Bibe̱l me ná ma lo̱ko̱ biso̱ ke̱ di be̱n mitakisan ma ngińa. O Bibe̱l, Yehova a mabola biso̱ mbaki ná to̱ lambo​—nik’e mombwea pe̱ mitakisan ma ngińa​—di titi ná di pandise̱ biso̱ etum na [ndol’ao].”(Rom. 8:38, 39) A mabola pe̱ biso̱ mbaki ná e “be̱be̱ na be̱se̱ ba mabele̱ mo̱” o muka. (Mye. 145:18) Yehova a malangwea biso̱ ná di lakisane̱ te̱ mo̱, je ná di lembe̱ to̱ njika mitakisan, di we̱le̱ na mo̱me̱ne̱ o kombe̱ muńe̱nge̱ masu o pond’a ndutu. (1 Kor. 10:13; Yak. 1:2, 12) Eyal’a Loba e mo̱nge̱le̱ pe̱ biso̱ ná mitakisan masu me nde ońola  pambo a ponda po̱, na ná mi si me̱nde̱ jinda kobisan na minam ma bwindea a ne̱nge̱le̱no̱ biso̱. (2 Kor. 4:16-18) Yehova a boli biso̱ dipita le mbaki ná a me̱nde̱ ńamse̱ nu ńe ombusa mitakisan masu me̱se̱, Satan Diabolo, esibe̱ dimbea ba bena ba mabole̱ bobe ka mo̱. (Mye. 37:10) Mo̱ o kombe̱ bepasi ba Bibe̱l bō̱ o bo̱ngo̱ ná bongwane̱ wa o lembe̱ mitakisan mi me̱nde̱ po̱ e?

12. Nje Yehova a mapulano̱ ná di bole yete̱na di mapula tombwane̱ Eyal’ao o njiba e?

¹² Yehova a mapula ná di no̱nge ponda o jokwa Bibe̱l ponda ye̱se̱, di duteye pe̱ bwambwam o nje di malangano̱. Di mawe̱le̱ te̱ nje di mokwano̱ o ebolo, dube̱ lasu di mabata be̱ ngińa, nik’e bola pe̱ ná di siseye be̱be̱ na Sango asu ńe o mo̱ń. Di me̱nde̱ so̱ be̱ne̱ ngińa o lembe̱ mitakisan. Yehova a mabola pe̱ ba bena ba lakisane̱ Eyal’ao mudī mao musangi. Mu mudī mwe ná mu bola biso̱ “ńgińa ni pakapakan” o lembe̱ to̱ njika mitakisan.​—2 Kor. 4:7-10.

13. Ne̱ni da la mudī lena “mūt’a jemea na jangwa” a mabolano̱ di mongwane̱no̱ biso̱ o lembe mitakisan e?

¹³ Na jongwane̱ la Yehova, “mūt’a jemea na jangwa” a mabusise̱ kalati, sinima na musiki njoasoa o bwam ba jongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ dube̱ le ngińa na benga pe̱ be̱ batabata na Yehova. (Mat. 24:45) Jangame̱n bolane̱ nje ye̱se̱ Yehova a mabolano̱ biso̱ o mbad’a bwam. Ye we̱nge̱ ponda to̱ ininga munańango mō̱ nu maje̱ o Amerika a timbise̱le̱no̱ masoma ońola di da la mudī le̱se̱. Mo̱ ná: “O 40 ma mbu na tombise̱no̱ o bolea Yehova, dube̱ lam di we̱le̱be̱ o kekise̱ ngedi jita.” A kusi mitakisan jita​—sango ao ńa mbambe̱ a bwabe̱ na muduane̱ mutoa mō̱ nu ta nu so̱ko̱, bayedi bao ba bou jita obiana ba mawo̱, mo̱me̱ne̱ pe̱ a bou kance̱r ngedi iba. Nje yongwane̱ mo̱ o lembe̱ e? Mo̱ ná: “Yehova ombwedi mba ponda ye̱se̱. Da la mudī a bolino̱ mba tongwea na mūt’a jemea na jangwa longwane̱ mba o lembe̱. Ne so̱ ná na kwala ka Hiob ná: ‘Natē̱ na wo̱, na mabamse̱ nde k’am ni si be̱n misan.’”​—Hiob 27:5.

14. Ne̱ni Yehova a mabolane̱no̱ bonasango na bonańango asu o sue̱le̱ biso̱ ke̱ di be̱n mitakisan e? (1 Tesalonika 4:9)

¹⁴ Yehova okwe̱le̱ baboledi bao o to̱ndo̱ne̱ na suane̱le̱ o pond’a ndutu. (2 Kor. 1:3, 4; langa 1 Tesalonika 4:9.)  Ka nje Elihu a bolino̱, bonasango na bonańango asu ba le̱le̱me̱ o jongwane̱ biso̱ o benga be̱ jemea ke̱ di be̱n mitakisan. (Bebolo 14:22) K’eyembilan, jombwe ne̱ni mwemba ma Diane mongwane̱no̱ mo̱ o benga be̱ ngińa o mbad’a mudī ponda mom’ao a kwedino̱ diboa. Mo̱ ná: “E si ta bu. Nde je̱n dia na ndol’a Yehova o ni pond’a ndutu. Mwemba masu mu sue̱le̱ biso̱ mbadi jita. Bonasango na bonasango ba pe̱pe̱le̱ biso̱, ba bele̱ biso̱ o telefon, ba sokane̱ biso, nika ńe̱se̱ nde ńongwane̱ biso̱ o lembe̱. Kana na si maduane̱no̱ mutoa, bonasango na bonańango bombwedi ná na we̱le̱ jukea o ndongame̱n na te̱ pe̱ dikalo ponda na tano̱ na be̱ne̱ ngudi.” Je muńe̱nge̱ jita o be̱ne̱ i ńai a bonasango na bonańango ba ndolo o mwemba!

15. Ońola nje jeno̱ mbaki ná je ná di buka mitakisan e?

¹⁵ Biso̱ be̱se̱ di me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan o nin mbadi to̱ nine̱. Nde ka nje te̱ je̱nno̱, di si me̱nde̱ lembe̱ mo̱ na biso̱me̱ne̱. Kapo̱ ka sango nu to̱ndi bana bao, Yehova a me̱nde̱ jombwea biso̱ ponda ye̱se̱. E be̱be̱ ná biso̱, a le̱le̱m o senga beso̱so̱medi basu na wanea pe̱ biso̱ jongwane̱. (Yes. 43:2) Je mbaki ná je ná di buka mitakisan masu ońolana a mongwane̱ biso̱ o lembe̱ na ndolo ńe̱se̱. A boli pe̱ biso̱ jabea la muka, Bibe̱l, njoasoa da la mudī, name̱ne̱ pe̱ na bonasango na bonańango ba ndolo o jongwane̱ biso̱ o pond’a ndutu.

16. Nje bola ná Yehova a benge jombwea biso̱ na ndolo e?

¹⁶ E se̱ bwam yeno̱ o be̱ne̱ Sango ńe o mo̱ń ńena nu mombweye̱ biso̱ e! ‘Milema masu mi mabwane̱ mo̱ muńe̱nge̱.’ (Mye. 33:21) Je ná di timbise̱le̱ masoma ońola ndolo a malee̱le̱no̱ biso̱ ke̱ di bolane̱ mambo me̱se̱ a bolino̱ o jongwane̱ biso̱ o mbad’a bwam. Jangame̱n pe̱ bola lasu dongo ná Loba a benge jombwea biso̱. O pula kwala ná, di boli te̱ nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o sengane̱ Yehova na bola pe̱ nje e te̱nge̱n o miso̱ mao, a me̱nde̱ jombwea biso̱ o bwindea!​—1 Pet. 3:12.