1-2. Ońola nje Yesu a tano̱ a pungwea oteten ao e?

O BUŃA bao bosukan ka mot’a benama, Yesu a ta a pungwea oteten ao. A ta a niya takisabe̱ na bwabe̱ pe̱ kwed’a konjo o mā ma ba ba si dube̱. Nde seto̱ ońolana a ta a niya bwabe̱ nde Yesu a tano̱ a pungwea oteten ao. A ta a to̱ndo̱ Sango jita, a ta pe̱ a pula bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱. Yesu a ta a bia ná a tiki te̱ be̱ jemea owas’a mitakisan ma ngińa mi ta mi nisisea, a me̱nde̱ lingea dina la Yehova. O mbat’a nika, a ta a to̱ndo̱ bato, a ta pe̱ a bia ná je nde ná di be̱ne̱ dipita la longe̱ la bwindea buka te̱ yete̱na a tiki be̱ Yehova jemea nate̱n’o kwedi.

² To̱ná Yesu a tano̱ a bwa ndutu ninde̱ne̱, a ta a be̱ne̱ musango. A ta a langwea bamuloloma bao ná: “Na mabola bińo̱ musango mam.” (Yohane 14:27) Yesu a ta a be̱ne̱ “musango ma Loba,” musango na pī moto a mabe̱ne̱no̱ ke̱ a be̱n mulatako ma tiki na Yehova. Mu musango mongwane̱ Yesu o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma sibi na mulema ma pī.​—Fil. 4:6, 7.

3. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

³ To̱ mō̱ ńasu a si me̱nde̱ be̱ne̱ ńai a mitakisan Yesu a lembe̱no̱ to̱ buńa, nde be̱se̱ bena ba mabupe̱ Yesu ba me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan. (Mat. 16:24, 25; Yohane 15:20) Kapo̱ ka Yesu, biso̱ pe̱ je ná di pungwea oteten asu ponda iwo̱. Nje jeno̱ ná di bola ná di si no̱ngo̱ mutaka buka moyo, di bo̱lo̱ne̱ musango masu e? Jombweye mambo malalo mena Yesu a bolino̱ o pond’ebol’ao ya dikalo o wase, na ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jembilane̱ mo̱ ke̱ je oteten a mitakisan.

4. Bolane̱ 1 Tesalonika 5:17 o bola byembilan bō̱ be malee̱ ná Yesu a kane̱ ngedi jita bo buńa bosukan ba longe̱ lao o wase.

⁴ Langa 1 Tesalonika 5:17. Yesu a kane̱ ngedi jita bo buńa bwe̱se̱ bosukan ba longe̱ lao o wase. Niponda a te̱se̱no̱ Jo̱nge̱le̱ la kwed’ao, a kane̱ ońola ewolo na dibonde. (1 Kor. 11:23-25) Obiana ba masumwe̱ wuma ba tombise̱no̱ Pasa, a kane̱ na bokwedi bao. (Yohane 17:1-26) Niponda mo̱ na bokwedi bao ba po̱ino̱ o Mudongo-ma-njabi bo bulu, a kane̱ ngedi jita. (Mat. 26:36-39, 42, 44) Byala besukan pe̱ be busi mo̱ o mudumbu oboso ná a mawo̱ be ta nde muka. (Lukas 23:46) Yesu a kane̱ Yehova ońola lambo te̱ di tombi o bo buńa.

5. Ońola nje bamuloloma ba bo̱lo̱nno̱ ngiń’a mulema e?

⁵ Njo̱m po̱ ńongwane̱ Yesu o lembe̱ mitakisan mao e ta nde ná a kane̱ Sango ná ongwane̱ mo̱. Nde bamuloloma ba si ta titimbe̱ o kane̱ bo bulu. Ba si ta so̱ ba be̱ne̱ ngiń’a mulema ponda makekisan ma po̱ino̱. (Mat. 26:40, 41, 43, 45, 56) O pond’a mitakisan, di me̱nde̱ nde tika be̱ jemea buka te̱ ke̱ di bupe̱ eyembilan a Yesu, di “kane̱” pe̱ esibe̱ wo̱lo̱. Ońola njika mambo jeno̱ ná di kane̱ e?

6. Ne̱ni jemea di me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ o tika be̱ne̱ musango e?

⁶ Di kane̱ Yehova ná a ‘bateye biso̱ jemea.’ (Lukas 17:5; Yohane 14:1) E mapula biso̱ jemea ebanja Satan a makekise̱ be̱se̱ ba mabupe̱ Yesu. (Lukas 22:31) Ne̱ni jemea di me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ o tika be̱ne̱ musango to̱ e be̱ nde ná mitakisan mi mako̱ye̱ biso̱ mō̱ te̱ ombusa mine̱ e? Di mábola te̱ nje ye̱se̱ di we̱lino̱ o lembe̱ mitakisan, jemea di me̱nde̱ tute̱le̱  biso̱ o bake̱ me̱se̱ o mā ma Yehova. Kana di lakisanno̱ ná a me̱nde̱ jombwea mi mitakisan o ponda ni te̱nge̱n nika e mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma sibi na mulema ma pī.​—1 Pet. 5:6, 7.

7. Nje myango ma Robert mi mokwe̱le̱no̱ wa e?

⁷ Muka mu mongwane̱ biso̱ o tika be̱ne̱ musango ma teten e be̱ to̱ njika mitakisan di be̱nno̱. Jombweye te̱ eyembilan a Robert, mutudu ńe jemea nu mábe̱ne̱ buka 80 ma mbu. Mo̱ ná: “Malea me o Filipi 4:6, 7 mongwane̱ mba o lembe̱ jita la mitakisan. Na ta na be̱ne̱ bekwali ba mo̱ni. Na mba na bo̱lo̱ne̱ eto̱t’am ya mutudu ońola pambo a ponda po̱.” Nje yongwane̱ mo̱ o tika be̱ne̱ musango ma teten e? Mo̱ ná: “Na ta be̱ na kane̱ dibokime̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma mapungweano̱ mba. Na dube̱ ná nika na tano̱ na kane̱ ponda ye̱se̱ esibe̱ wo̱lo̱, nika pe̱ nde na tano̱ na bata be̱ne̱ musango.”

8. Bupisane̱ Yohane 8:29, ońola njika njo̱m nipe̱pe̱ Yesu a tano̱ a be̱ne̱ musango ma teten e?

⁸ Langa Yohane 8:29. To̱ o ni ponda Yesu a tano̱ a takisabe̱, a ta a be̱ne̱ musango ma teten, ebanja a ta a bia ná e o bwese̱ Sango muńe̱nge̱. A tiki be̱ sengane̱ o ponda e tano̱ mo̱ ndutu o bola nika. A ta a to̱ndo̱ Sango, a we̱le̱ pe̱ bola la jemea lao o epol’a boso o longe̱ lao. Oboso ná a mapo̱ o wase, a ta nde “sango ebolo,” o mbasanedi ma Loba. (Min. 8:30) Niponda pe̱ a tano̱ o wase, okwe̱le̱ bane̱ na ko̱di jombwea Sango. (Mat. 6:9; Yohane 5:17) Y’ebolo e bwese̱ Yesu muńe̱nge̱ munde̱ne̱.​—Yohane 4:34-36.

9. Ne̱ni walame̱ne̱ la biso̱me̱ne̱ o ebol’a dikalo di mongwane̱no̱ o tika be̱ne̱ musango ma teten e?

 ⁹ Je ná jembilane̱ Yesu ke̱ di sengane̱ Yehova, di ‘benga pe̱ be̱ ngińa o ebol’a Sango ponda ye̱se̱.’ (1 Kor. 15:58) Di we̱le̱ te̱ “mulema mwe̱se̱” o ebol’a te̱ la dikalo, di si me̱nde̱ no̱ngo̱ mutaka jita ońola mitakisan di be̱nno̱. (Bebolo 18:5) K’eyembilan, ba bena di madongame̱nno̱ o dikalo, ba yo̱ki be̱ne̱ mitakisan ma ngińa mi buki masu. Nde, ponda ba mokwano̱ to̱ndo̱ Yehova na we̱le̱ pe̱ malea mao o ebolo, malonge̱ mabu ma matukwa o mbad’a bwam, ba be̱ pe̱ muńe̱nge̱. Ponda te̱ di me̱ne̱no̱ di diwengisan, di mabata be̱ne̱ lakisane̱ ná Yehova a me̱nde̱ jombwea biso̱. Ni mbaki e mongwane̱ biso̱ o kombe̱ musango masu ma teten. Munańango mō̱ ńo̱nge̱le̱ o longe̱ lao le̱se̱ ná a titi mweńa na nu ta nu be̱ne̱ diboa la mo̱nge̱le̱ a so̱i ná be̱ la mususu o ebol’a dikalo di mawana musango. Mo̱ ná: “Niponda na walame̱nno̱ o dikalo, na be̱n mo̱nge̱le̱ ma sibi, ne pe̱ bonam. Na mo̱nge̱le̱ ná ye nde nika ońolana o ni ponda, na masenga na mbame̱ne̱ ná ne be̱be̱ na Yehova.”

10. Nje myango ma Brenda mokwe̱le̱no̱ wa e?

¹⁰ Jombweye pe̱ eyembilan a munańango Brenda. Bā na mun’ao ńa muto ba ta nde baboedi bande̱ne̱. Brenda a madangwane̱ nde ebamban, a si be̱n pe̱ to̱ ngudi jita. A mate̱ dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱ ke̱ ngudi e die̱le̱ mo̱, nde la maleta nde a mate̱no̱ tobotobo. Mo̱ ná: “Ponda na so̱ṅtane̱no̱ ná na si me̱nde̱ pe̱ ja bwam o yen ebe̱yed’a mambo, nemea pe̱ nika, na we̱le̱ mbame̱ne̱ mususu o ebol’am ya dikalo. Dikalo di mongwane̱ mba ná na s’o̱nge̱le̱ mitakisan mam. Di mańakisane̱ mba o we̱le̱ mbame̱ne̱ mususu o jongwane̱ ba bena na madongame̱nno̱ o dikalo. Di mo̱nge̱le̱ pe̱ mba ponda ye̱se̱ dipita la kie̱le̱ ni maye̱ na be̱nno̱.

11-13. (a) Nje bamuloloma na bape̱pe̱ ba bolino̱ o lee̱le̱ ná ba ta nde mako̱m ma Yesu ma mbale̱ e? (b) Nje pe̱ nika e wanedino̱ mo̱ e?

¹¹ Oteten a ni pambo a ponda ńe̱se̱ Yesu a tombise̱no̱ o te̱ dikalo, bamuloloma bao ba jemea ba lee̱le̱ ná be nde mako̱m mao ma mbale̱. Ba ta nde byembilan ba bwam be bamse̱ ben byala ba minia ná: “Tik’a diko̱m po̱ e buki munasango.” (Min. 18:24) Yi ńai a mako̱m ma ta Yesu tiki. O pond’ao ńe̱se̱ ńa dikalo, munańango ao to̱ mō̱ a si ta a dube̱ mo̱. (Yohane 7:3-5) E po̱i na mo̱me̱ne̱ ná bona bao bo̱nge̱le̱ ná a maboa njou. (Marko 3:21) Nde bamuloloma bao ba ta mo̱ jemea. A langwedi babo̱ o bulu bo se̱le̱ na kwed’ao ná: “Bińo̱ nde le ba bena ba tingam na mba o pond’am ńa kekisabe̱.”​—Lukas 22:28.

¹² Bamuloloma ba bwese̱ Yesu ndutu ponda iwo̱, nde a si soke̱ miso̱ o mawuse̱ mabu, ombwedi nde dube̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ye̱ mo̱. (Mat. 26:40; Marko 10:13, 14; Yohane 6:66-69) O bulu bosukan a tombise̱no̱ na babo̱ oboso ná a mabwabe̱, Yesu a langwedi ban bome ba jemea ná: “Na bele̱ bińo̱ ná mako̱m, ebanja me̱se̱ na senganno̱ Tete̱ na bīse̱ bińo̱ mo̱.” (Yohane 15:15) Esibe̱ penda, mako̱m ma Yesu membe̱ mo̱ jita. Jongwane̱ ba wanedino̱ mo̱ o ebol’ao ya dikalo, di londe̱ mulema mao na muńe̱nge̱.​—Lukas 10:17, 21.

¹³ O sumo te̱ bamuloloma bao, Yesu a ta a be̱ne̱ mako̱m mape̱pe̱, bome na bito bena ba ta ba sue̱le̱ mo̱ o ebol’ao ya dikalo na o mbadi ipe̱pe̱. Bō̱ babu ba tele̱ye̱ mo̱ mo̱mbe̱ mabu ná a be̱ne̱ wum’a da. (Lukas 10:38-42; Yohane 12:1, 2) Bape̱pe̱  ba die̱le̱ mo̱ o malo̱ndo̱ mao, bongwane̱ pe̱ mo̱ na bema babu. (Lukas 8:3) Yesu a ta nde a be̱ne̱ mako̱m ma bwam ońolana mo̱me̱ne̱ pe̱ a ta nde diko̱m la bwam. A boledi babo̱ mambo ma bwam, a si ta pe̱ to̱ engane̱ babo̱ ná ba bole buka nje ba wusano̱ bola. Yesu a ta ke̱nge̱nge̱, nde emedi jongwane̱ la mako̱m mao ma titi ke̱nge̱nge̱. Ye̱ke̱i te̱, bongwane̱ mo̱ o tika be̱ne̱ musango mao ma teten.

14-15. Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná di be̱ne̱ mako̱m ma bwam e, ne̱ni pe̱ meno̱ ná mongwane̱ biso̱ e?

¹⁴ Mako̱m ma bwam ma me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ná di tike be̱ Yehova jemea. Mbad’a bwam pe̱ ńa be̱ne̱ mako̱m ma bwam ńe nde ná di be̱ diko̱m la bwam. (Mat. 7:12) K’eyembilan, Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná di bolane̱ pond’asu na ngud’asu o jongwane̱ bane̱, tobotobo ba be ‘batakedi.’ (Efe. 4:28) Mo̱ we ná o dutea nja weno̱ ná wongwane̱ o mwemba mo̱ngo̱ e? Mo̱ we ná o po̱ngea muboedi ńā nde o ndabo to̱ mudun a moto don e? Mo̱ we ná o bola mbia mu si be̱n bekusedi ndongo da e? Ye te̱ ná o bi ne̱ni bolane̱ mulomba jw.org^® na JW Library^® app, we ná wongwane̱ bane̱ o mwemba mo̱ngo̱ o so̱ mambo ma tiki me oten e? Di mabe̱ bonam yete̱na di soke̱ biso̱me̱ne̱ o jongwane̱ bane̱.​—Bebolo 20:35.

¹⁵ Mako̱m di mabe̱ne̱no̱ ma me̱nde̱ sue̱le̱ biso̱ o pond’a mitakisan, mongwane̱ biso̱ o tika be̱ne̱ musango ma teten. Ka nje te̱ Elihu a lambe̱no̱ toi o sengane̱ Hiob ke̱ a malangwa mitakisan mao, nika pe̱ nde mako̱m masu ma mongwane̱no̱ biso̱ ninka ná ma malee̱le̱ we̱lisane̱ o sengane̱ biso̱ ke̱ di malangwea babo̱ mitakisan masu. (Hiob 32:4) Di s’engane̱  babo̱ ná ba no̱nge bedomsedi o epol’asu, ye dibie̱ ná di bupe̱ malea mabu ma se̱medi o Bibe̱l. (Min. 15:22) Kiṅe̱ David a lee̱le̱ sibise̱ la ńolo o jemea jongwane̱ la mako̱m mao, biso̱ pe̱ di be̱ne̱ sibise̱ la ńolo o jemea jongwane̱ la mako̱m masu ke̱ di be̱n mitakisan. (2 Sam. 17:27-29) Na mbale̱, yi ńai a mako̱m ma bwam me nde jabea la Yehova.​—Yak. 1:17.

16. Bupisane̱ Filipi 4:6, 7, o njika mbadi po̱ buka te̱ jeno̱ ná di kusa musango e? Bola beteledi.

¹⁶ Langa Filipi 4:6, 7. Ońola nje Yehova a malangweano̱ biso̱ ná je nde ná di kusa musango a mabolano̱ “o Kristo Yesu” e? Ońolana je nde ná di be̱ne̱ na kombe̱ pe̱ musango ma pond’a bwaba o mo̱nge̱le̱ na o besengedi basu buka te̱ yete̱na di so̱ṅtane̱ na dube̱ pe̱ epolo Yesu a be̱nno̱ o mwano ma Yehova. K’eyembilan, myobe masu me̱se̱ me ná mi lakisabe̱ tongwea na jabea la diko̱ti la Yesu. (1 Yohane 2:12) E se̱ lo̱ko̱mea di so̱ṅtane̱ di mawaneano̱ biso̱ e! Yesu, Kiṅ’a Janea la Loba, a me̱nde̱ sumwa to̱ njika mitakisan Satan na yen ebe̱yed’ao ya mambo ba mawaneano̱ biso̱. (Yes. 65:17; 1 Yohane 3:8; Bbī. 21:3, 4) E se̱ dipita la betańsedi nika e mabolano̱ biso̱ e! To̱ná Yesu a bolino̱ pe̱ biso̱ ebol’a ndutu, e na biso̱, a masue̱le̱ biso̱ o min mińa misukan ma yen ebe̱yed’a mambo. (Mat. 28:19, 20) E se̱ ngiń’a mulema ninde̱ne̱ nika e mabolano̱ biso̱ e! Lo̱ko̱mea, dipita, na ngiń’a mulema​—man nde me madale mō̱ m’eyoto you mena omo̱ń ao nde musango masu ma teten mu longedino̱.

17. (a) Ne̱ni kriste̱n ńeno̱ ná e tika be̱ne̱ musango ma teten e? (b) Kaponda kakane̱ le o Yohane 16:33, nje di me̱nde̱no̱ we̱le̱ bola e?

¹⁷ Nje so̱ weno̱ ná o bola ná o tike be̱ne̱ musango ma teten ke̱ o masunjumea ońola mitakisan ma ngińa e? We ná o bola ná wembilane̱ mambo Yesu a bolino̱. Laboso, kane̱, o be̱ pe̱ titimbe̱ o muka. Di londe̱ maba, sengane̱ Yehova o te̱ pe̱ dikalo na ko̱di to̱ o ponda yeno̱ ndutu o bola nika. Di londe̱ malalo, emea jongwane̱ la mako̱m ke̱ o be̱n mitakisan. Na nika nde musango ma Loba mu me̱nde̱no̱ kombe̱ mo̱nge̱le̱ na mulema mo̱ngo̱. Wa pe̱ o me̱nde̱ buka to̱ njika mitakisan ka Yesu.​—Langa Yohane 16:33.