1. Bupisane̱ beteledi be o Efeso 6:10-13, o njika mbadi po̱ Yehova a malee̱le̱no̱ ná a mombwea biso̱ e? Bola beteledi.

MBADI po̱ Yehova a malee̱le̱no̱ ná a mombwea biso̱ baboledi bao na ndolo ńe nde ná a mongwane̱ biso̱ o te̱nge̱ne̱ basingedi basu. Basingedi basu baboso be nde Satan na midī ma bobe. Yehova a mome̱le̱ biso̱ jombwea ban basingedi, a mabola pe̱ biso̱ nje e mapule̱ ná di we̱le̱ te̱nge̱ne̱ babo̱. (Langa Efeso 6:10-13.) Jemedi te̱ jongwane̱ la Yehova, di lakisane̱ pe̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱, je ná di tongwe̱le̱ o te̱nge̱ne̱ Diabolo. Je ná di be̱ne̱ mulemlem ma mbaki ka ńamuloloma Paulo. A tili ná: “Loba e te̱ ombus’asu, nja e ná a te̱nge̱ne̱ biso̱ e?”​—Rom. 8:31.

2. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

² Biso̱ kriste̱n a mbale̱, di si matombise̱ pond’asu ńe̱se̱ o kwalea ońola Satan na midī ma bobe. Di we̱le̱ nde biso̱me̱ne̱ mususu o jokwa bia Yehova na bolea pe̱ mo̱. (Mye. 25:5) Nde e mapula ná di bie mambo mō̱ Satan a mabolano̱. Ońola nje e? O bwam ná di si wo̱ndo̱be̱ na mo̱. (2 Kor. 2:11) O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea mbad’a mom Satan na midī ma bobe ba makekano̱ wo̱ndo̱ bato. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea ne̱ni jeno̱ ná di tongwe̱le̱ o te̱nge̱ne̱ babo̱.

3-4. (a) Jowe̱ la midī ma bobe le nde nje e? (b) Nate̱na o njika dime̱ne̱ dube̱ la midī ma bobe di lańno̱ e?

³ Mbad’a mom Satan na midī ma bobe ba makekano̱ wo̱ndo̱ bato ńe nde tongwea na jowe̱ la midī ma bobe. Ba bena ba mowe̱ midī ma bobe ba makwala ná ba bi, to̱  ná ba mabola mambo ońolana ba be̱n ngiń’a ndimsi. Nde nika e si mawa na ngiń’a Loba. K’eyembilan, bō̱ ba makwala ná be ná ba bia kie̱le̱ ni maye̱ tongwea na ngambi to̱ langa la ngengeti. Bape̱pe̱ be ná ba bola ná ye̱ne̱ne̱ biana be o kwalisane̱ bawedi. Bō̱ ba mabolane̱ ewusu to̱ ngaṅ, ba makeka pe̱ jangwa bato maboa to̱ kaka babo̱. *

⁴ Nate̱na o njika dime̱ne̱ dube̱ la ngiń’a midī ma bobe di lańno̱ e? Muwaso mō̱ mu po̱ngo̱be̱ o 18 la bekombo ba Amerika ńa Latania na ba Karaib mu lee̱ ná moto mō̱ oteten a balalo ba baise̱no̱ myuedi a dube̱ ngaṅ, ewusu to̱ lemba, na ná be̱be̱ na mulemlem ma muso̱ngi ma bato ba dube̱ ná moto e ná a we̱le̱ kwala na midī ma bobe. Muwaso mupe̱pe̱ mu po̱ngo̱be̱ o 18 la bekombo ba Afrika. Mu lee̱ ná dongo dinde̱ne̱ la bato ba baise̱no̱ myuedi ba dube̱ ewusu. Mbale̱ ńe nde ná e be̱ to̱ we̱ni di majano̱, jangame̱n tata biso̱me̱ne̱ na jowe̱ la midī ma bobe. Omo̱ń a me̱se̱, Satan a mawasa o wo̱ndo̱ “wase ńe̱se̱.”​—Bbī. 12:9.

5. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ jowe̱ la midī ma bobe e?

⁵ Yehova e nde “Loba la mbale̱.” (Mye. 31:6) Ne̱ni so̱ a me̱ne̱no̱ jowe̱ la midī ma bobe e? A singe̱ mo̱! Yehova a langwedi Bonaisrael ná: “To̱ moto a si so̱be̱ oteten ańu nu mabole̱ mun’ao ńa mome to̱ ńa muto o tomba oteten a wea, to̱ be̱ mot’a ngambi, ngaṅ, mulondedi, mot’ewusu, mot’a lemba, muńo̱se̱ male, mot’a miso̱ mane̱i to̱ mukane̱ bedimo [“bawedi,” NW]; ebanja to̱ nja nu mabole̱ man mambo e nde Yehova ńakaka.” (Ndim. 18:10-12) Kriste̱n i titi owas’a Mbenda Yehova a tano̱ a bola Bonaisrael. Nde di bi ná mbadi a me̱ne̱no̱ jowe̱ la midī ma bobe e si tuko.​—Mal. 3:6.

6. (a) Ne̱ni Satan a mabolane̱no̱ jowe̱ la midī ma bobe o jense̱ bato sese e? (b) Bupisane̱ kalat’a Mulangwedi 9:5, nje ye mbale̱ jombwea bete̱medi ba bawedi e?

⁶ Yehova a mome̱le̱ biso̱ jombwea jowe̱ la midī ma bobe ońolana a bi ná Satan a mabolane̱ mo̱ o sengise̱ bato sese. Satan a mabolane̱ mo̱ o sue̱le̱ na camane̱ mpoṅ mao​—nikame̱ne̱ pe̱ na mpoṅ ná bawedi be longe̱ o wuma ipe̱pe̱. (Langa Mulangwedi 9:5.) Satan a mabolane̱ pe̱ jowe̱ la midī ma bobe o bola ná bato ba be̱ nde bo̱ngo̱ na bo̱ngo̱, na ná bumbe̱le̱ Yehova mbusa. Mpuli mao mwe nde ná bato ba lakisane̱ midī ma bobe o mulopo ma lakisane̱ Yehova.

7. Nje Yehova a malangweano̱ biso̱ e?

⁷ Ka nje te̱ di se̱le̱no̱ kwalea, Yehova a malangwea biso̱ nje jangame̱nno̱ bia ná di si wo̱ndo̱be̱ na Satan na midī ma bobe. Di kwaleye mambo mō̱ jeno̱ ná di bola o te̱nge̱ne̱ Satan na midī ma bobe.

8. (a) O njika mbad’a mom di mate̱nge̱ne̱no̱ midī ma bobe e? (b) Ne̱ni Myenge 146:4 mi mabonde̱no̱ mpoṅ ma Satan jombwea bawedi e?

⁸ Langa Eyal’a Loba o duteye pe̱ ońol’ao. Bolanga b’Eyal’a Loba nde bwe mbad’a mom ńa pale̱ mpoṅ mena midī ma bobe mi macamane̱no̱. Eyal’a Loba ye nde ka po̱ a myoso miba di mabolane̱no̱ o te̱nge̱ne̱ mpoṅ mena Satan a macamane̱no̱. (Efe. 6:17) K’eyembilan, Eyal’a Loba e masambwe̱le̱ mpoṅ  mu makwale̱ ná bawedi be ná ba kwalisane̱ baweńa. (Langa Myenge 146:4.) E mo̱nge̱le̱ pe̱ biso̱ ná Yehova buka te̱ nde e ná a bīse̱ kie̱le̱ ni maye̱ ná te̱ite̱i. (Yes. 45:21; 46:10) Di langi te̱ Eyal’a Loba ponda te̱, di dutea pe̱ ońol’ao, di me̱nde̱ be̱ ka ni dongame̱n o pale̱ na singe̱ mpoṅ mena midī ma bobe mi mapulano̱ ná di dube̱.

9. Njika beboledi ba jowe̱ la midī ma bobe di masambano̱ e?

⁹ O si bola to̱ lambo le mulatako na midī ma bobe. Biso̱ kriste̱n a mbale̱, di si mowe̱ midī ma bobe tomtom o mbadi to̱ po̱. K’eyembilan, di si mala omboa bakane̱ bawedi to̱ keka kwalisane̱ bawedi o mbadi nipe̱pe̱. Ka nje te̱ e kwalabe̱no̱ o jokwa di se̱le̱ na din, di masamba beboledi ba kwedi be se̱medi o din dube̱ ná bawedi ba dia te̱ nde longe̱ o wuma ipe̱pe̱. Di si mabolane̱ pe̱ to̱ langa la ngengeti to̱ to̱po̱ la bedinge̱ o keka bia kie̱le̱ ni maye̱. (Yes. 8:19) Di bi ná yi ńai a beboledi be̱se̱ be bobe jita, be pe̱ ná be bola ná di be̱ne̱ mulatako na Satan na midī ma bobe.

10-11. (a) Nje bato bō̱ o ebwe’a mbu yaboso ba bolino̱ ponda bokono̱ mbale̱ e? (b) Bupisane̱ 1 Korinto 10:21, ońola nje jangame̱nno̱ bupe̱ eyembilan a kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di bola nika e?

¹⁰ Ńamse̱ nje ye̱se̱ e be̱n mulatako na ndimsi. Bato bō̱ bena ba ta ba ja o Efeso o ebwe’a mbu yaboso ba ta bowe̱ midī ma bobe. Ponda bokono̱ mbale̱ ba no̱ngi bedomsedi be bam. Bibe̱l mo̱ ná: “Jita bena ba ta ba bola misomba ma mambo ba ta ba wana kalat’abu, ba dise̱ mo̱ oboso ba be̱se̱.” (Bebolo 19:19) Ban bato ba ta iwiye̱ o te̱nge̱ne̱ midī ma bobe. Kalat’abu ya ngaṅ i ta mususedi ma mo̱ni munde̱ne̱. Nde o mulopo ma bola mo̱ bato bape̱pe̱ to̱ jandise̱ mo̱, ba dise̱ nde mo̱. Do̱lisane̱ la Yehova nde di ta babo̱ mweńa buka mususedi munde̱ne̱ ma yi kalati.

 ¹¹ Ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ eyembilan a kriste̱n a ebwe’a mbu yaboso e? E me̱nde̱ be̱ biso̱ dibie̱ ná di ńamse̱ nje ye̱se̱ di be̱nno̱ yena ye mulatako na ndimsi. Nika e bambe̱ njum, lo̱ndo̱, bebasi, ngo̱ko̱bi, misanga, na to̱ njika mambo bato ba be̱nno̱ to̱ ba mabo̱to̱no̱ o keka tata babo̱me̱ne̱ na midī ma bobe.​—Langa 1 Korinto 10:21.

12. Njika myuedi e mapulano̱ ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ jombwea longe̱le̱ lasu la ńolo e?

¹² Ombwea longe̱le̱ lo̱ngo̱ la ńolo bwambwam. Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na malanga kalati to̱ mambo o internet jombwea ndimsi e? Musiki na masengano̱, sinima na mambo na mombwano̱ o television to̱ maloko ma video na mokano̱ be nde ne̱ni e? Mo̱ longe̱le̱ lam la ńolo di be̱n mulatako na jowe̱ la midī ma bobe e? Mo̱ di be̱n mambo ka: bawedi ba mabuse̱ o ńo̱ maya ma baweńa, bawedi ba matimbe̱ o longe̱, to̱ ndimsi e? Mo̱ di mabonde̱ ngaṅ, malou to̱ eboma, ka loko lena di si mawane̱ mbeu a ńolo to̱ po̱ e?’ O ka ye̱se̱, seto̱ longe̱le̱ la ńolo te̱ di malangwe̱ maso̱mandala nde le mulatako na midī ma bobe. Niponda weno̱ jombwea longe̱le̱ lo̱ngo̱ la ńolo, we̱ ná o no̱nge bedomsedi be me̱nde̱ pandise̱ wa etum na nje ye̱se̱ Yehova a singe̱no̱. Di mapula bola me̱se̱ ná di “be̱ne̱ mulema mu si be̱n misan” oboso ba Loba.​—Bebolo 24:16. *

13. Nje di si mapulano̱ bola e?

¹³ O si langwa myango ma midī ma bobe. O din to̱ti, jangame̱n bupe̱ eyembilan a Yesu. (1 Pet. 2:21) Obiana a mapo̱ o wase, Yesu a ta nde a ja o mo̱ń, a ta pe̱ a bia mambo jita jombwea Satan na midī  ma bobe. Nde a si lango myango ma nje mi midī ma bobe mi bolino̱. Yesu a ta nde a pula be̱ mokwe̱le̱ bato jombwea Yehova, seto̱ mucamane̱ myango ma Satan. Je ná jembilane̱ Yesu yete̱na di si macamane̱ myango ma midī ma bobe. O diwengisan, di malee̱le̱ ná “mulema mu pukumedi [biso̱] na byala byasam,” nika nde ńe mbale̱.​—Mye. 45:2.

14-15. (a) Ońola nje di s’angame̱nno̱ bwa midī ma bobe bo̱ngo̱ e? (b) Njika mboṅ di be̱nno̱ ná Yehova a matata tumba lao we̱nge̱ e?

¹⁴ O si bwa midī ma bobe bo̱ngo̱. O nin wase ni titi ke̱nge̱nge̱, mambo ma bobe me ná ma po̱ye̱ biso̱. Mbeu a ńolo, diboa to̱ kwedi be ná ba ko̱ye̱ biso̱ epańpań. Nde mo̱, jangame̱n jo̱nge̱le̱ ná midī ma bobe nde me njo̱m a yi ńai a mambo e? Bibe̱l mo̱ ná “ponda na muyo̱mbo̱ ma mambo” be ná ba ko̱ye̱ to̱ nja nde. (Mul. 9:11) O nje e mombweye̱ midī ma bobe, Yehova a lee̱le̱ ná e ngińa buka mo̱ nate̱n’o ‘yidi. K’eyembilan, Loba a s’ese̱le̱ ná Satan a bwe Hiob. (Hiob 2:6) O mińa ma Mose, Yehova a lee̱le̱ ná e ngińa buka balondedi ba Egipto. (Bbu. 8:18; 9:11) Yesu nu kusane̱ Yehova ngińa n’edube a lee̱le̱ ná e ngińa buka Satan na midī ma bobe ponda a pimbino̱ babo̱ o wase. Son a ponda pe̱, ba me̱nde̱ pimbabe̱ o njiba, owe̱ni ba si me̱nde̱no̱ pe̱ we̱le̱ takise̱ to̱ moto.​—Bbī. 12:9; 20:2, 3.

¹⁵ Di me̱ne̱ mboṅ jita i malee̱ ná Yehova a matata tumba lao we̱nge̱. Dutea te̱ ná: Di mate̱ dikalo na lee̱ pe̱ bato mbale̱ o wase ńe̱se̱. (Mat. 28:19, 20) Na nika, di masambwe̱le̱ bebolo ba bobe ba Diabolo. Na mbale̱, Satan a be̱ne̱ te̱ ngudi, a wusa jeka ebol’asu ye̱se̱, nde a titi ná. Di s’angame̱n so̱ bwa midī ma bobe bo̱ngo̱. Di bi ná “miso̱ ma Yehova ma mayo̱mbo̱ o wase ńe̱se̱, o jembe̱ ba bena ba boli mo̱ mulema mabu mwe̱se̱.” (2 Myan. 16:9) Je te̱ Yehova jemea, midī ma bobe mi titi ná mi sengise̱ biso̱ sese pond’a bwaba.

16-17. Bola eyembilan e malee̱ ná e mapula ngiń’a mulema o te̱nge̱ne̱ midī ma bobe.

¹⁶ E mapula biso̱ ngiń’a mulema o te̱nge̱ne̱ midī ma bobe, tobotobo ke̱  mako̱m to̱ belongi basu ba mbia bena ba mapuleye̱ biso̱ bwam ba mate̱nge̱ne̱ biso̱ ońolana ba mo̱nge̱le̱ ná lambo la bobe le ná di po̱ye̱ biso̱ yete̱na di si lati na babo̱. Nde Yehova a manamse̱ ba bena ba malee̱le̱ ni ńai a ngiń’a mulema. No̱ngo̱ eyembilan a munańango nu belabe̱ ná Erika, nu maje̱ o Gana. Erika a ta nde a be̱ne̱ 21 ma mbu ponda emedino̱ jokwa la Bibe̱l. Kana a tano̱ mun’a mot’a bwanga, ba ta bengane̱ mo̱ ná a no̱nge dongo o eboled’a jowe̱ la midī ma bobe e mabaise̱ ná a de ńama i bolabe̱ bambambe̱ ba sango ka mabea. Ponda Erika a bangino̱, mbia mao mu no̱ngi nde nika ka lou ońola bambambe̱. Mbia ma Erika mu ta mu dube̱ ná bambambe̱ ba me̱nde̱ bouse̱ babo̱ njo to̱ maboa mape̱pe̱ o ko̱kise̱ babo̱.

¹⁷ Mbia ma Erika mu keki ńakisane̱ mo̱ ná a no̱nge dongo o be beboledi, nde a s’emedi, to̱ná e tano̱ nde ná asumwe̱ ombo’ao. Mboṅ a Yehova iwo̱ i kasi mo̱ o mamboa mabu. Na nika, Yehova a namse̱ Erika na mbia mao ma peńa nika ńe nde, kriste̱n yena i timbi mo̱ ka bonasango na bonańango. (Marko 10:29, 30) To̱ná belongi bao ba mbia be to̱bino̱ mo̱, be dise̱ pe̱ masango mao, a bengi be̱ Yehova jemea, a dubisabe̱, e pe̱ nde paonia ńa pond’a mususu nin we̱nge̱. A si mabwa midī ma bobe bo̱ngo̱. Erika a kwali jombwea mbia mao ná, “Na makane̱ buńa te̱ ná mbia mam mu bie minam me o bolea Yehova, mu be̱ne̱ pe̱ wonja bolea la Loba lasu la ndolo di mawanano̱.”

18. Njika minam di makusano̱ ke̱ di lakisane̱ Yehova e?

¹⁸ Seto̱ dube̱ la biso̱ be̱se̱ nde di me̱nde̱ we̱le̱be̱ o kekise̱ o ni mbad’a ngińa. Nde, e mapula ná biso̱ be̱se̱ di te̱nge̱ne̱ midī ma bobe, di lakisane̱ pe̱ Yehova. Di boli te̱ nika, di me̱nde̱ kusa minam jita, di si me̱nde̱ pe̱ to̱ wo̱ndo̱be̱ na mpoṅ ma Satan Diabolo. O mbat’a nika, di si me̱nde̱ pe̱ to̱ jese̱le̱ ná bo̱ngo̱ ba midī ma bobe bweke biso̱ o bolea Yehova. Omo̱ń a me̱se̱, di me̱nde̱ jouse̱ mulatako masu na Yehova. Mokwedi Yakobo a tili ná: “Sibise̱ . . . bińo̱me̱ne̱ owas’a Loba. Eka Satan, nde a mańa bińo̱ mīla. Sisea be̱be̱ na Loba, nde mo̱ pe̱ a masisea be̱be̱ na bińo̱.”​—Yak. 4:7, 8.