Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 18

‘Domse̱ lo̱ndo̱ lo̱ngo̱’

‘Domse̱ lo̱ndo̱ lo̱ngo̱’

“Na mádomse̱ lo̱ndo̱ lam.”​2 TIM. 4:7.

MWENGE 129 Di benge be̱ titimbe̱

EBONGOLO *

1. Nje biso̱ be̱se̱ jangame̱nno̱ bola e?

MO̱ WE ná o to̱ndo̱ no̱ngo̱ dongo o pembisan a mīla o bino̱ ná ńe ndutu, sepo̱n ke̱ o maboa to̱ ke̱ o wo̱li e? Ye̱ke̱i te̱ ke̱m. Nde, ńamuloloma Paulo a kwali ná kriste̱n a mbale̱ ye̱se̱ ye nde o pembisan a mīla. (Bon. 12:1) Ońola nika, e be̱ ná je beso̱mbe̱ to̱ badun, ná di be̱n ngudi to̱ ná di wo̱li, biso̱ be̱se̱ jangame̱n be̱ titimbe̱ nate̱n’o su yete̱na di mapula kusa bowe̱n Yehova a kakanno̱ biso̱.​—Mat. 24:13.

2. Ońola nje Paulo a tano̱ ńai ni dongame̱n o bola malea ma maso̱be̱ o 2 Timoteo 4:7, 8 e?

2 Paulo a boli nde din jome̱le̱ ońolana a tongwe̱le̱ o ‘domse̱ lo̱ndo̱’ lao. (Langa 2 Timoteo 4:7, 8.) * Nde, pembisan a mīla ńamuloloma Paulo a tano̱ a kwalea, ńe nde nje ná te̱ite̱i e?

O NJIKA PEMBISAN A MĪLA JENO̱ E?

3. Pembisan a mīla Paulo a kwaledino̱ ńe nde nje e?

3 Ponda iwo̱, Paulo a bolane̱ mambo mō̱ ma ta ma tomba o maloko ma Grikia ńa kwaṅ o tombe̱le̱ belēdi ba mweńa. (1 Kor. 9:25-27; 2 Tim. 2:5) Ngedi jita, a kobisane̱ longe̱ la kriste̱n na pembisan a mīla. (1 Kor. 9:24; Gal. 2:2; Fil. 2:16) Moto a mabotea nde ni “pembisan a mīla” niponda a mabake̱no̱ mo̱me̱ne̱ na Yehova a dubisabe̱ pe̱. (1 Pet. 3:21) A makata nde mutila ma dime̱ne̱ ponda Yehova a mabolano̱ mo̱ longe̱ la bwindea ka bowe̱n.​—Mat. 25:31-34, 46; 2 Tim. 4:8.

4. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

4 Njika mambo me bowan oteten a pembisan a mīla ńa bwaba na longe̱ la kriste̱n e? Me jita. Nde jombweye malalo. Laboso, jangame̱n bupe̱ ngea ni te̱nge̱n; di londe̱ maba, jangame̱n soke̱ miso̱ o mutila ma dime̱ne̱; di londe̱ malalo, jangame̱n buka mitakisan me o ngea.

BUPE̱ NGEA NI TE̱NGE̱N

Biso̱ be̱se̱ jangame̱n bupe̱ nge’a longe̱ la kriste̱n (Ombwa mongo 5-7) *

5. Njika ngea jangame̱nno̱ bupe̱ e, na ońola nje pe̱ e?

5 O pembisan a mbale̱, bańe̱ mīla bangame̱n bupe̱ ngea ni te̱se̱be̱ na babokise̱ pembisan yete̱na ba mapula kusa bowe̱n. Mulemlem pe̱ nde jangame̱nno̱ bupe̱ nge’a longe̱ la kriste̱n yete̱na di mapula kusa bowe̱n bwe nde longe̱ la bwindea. (Bebolo 20:24; 1 Pet. 2:21) Nde Satan na bato ba mabupe̱ eyembilan ao ba mapula ná di no̱ngeye ngea nipe̱pe̱; ba mapula ná di benge ‘dangwa mwemba na babo̱.’ (1 Pet. 4:4) Ba mayo̱ye̱ mbad’a longe̱ di be̱nno̱, ba kwala ná ńabu nde ńe bwam, na ná e mabola ná ba be̱ wonja. Nde nik’e titi mbale̱.​—2 Pet. 2:19.

6. Nje o mokwano̱ na eyembilan a Brian e?

6 Be̱se̱ bena ba mabupe̱ mbad’a longe̱ ńa was’a Satan ba mapomane̱ so̱ṅtane̱ ná ni ngea e si mabola ná ba be̱ wonja, nde bakom. (Rom. 6:16) Jombweye te̱ eyembilan a Brian. Bayedi bao ba bongo mo̱ o nge’a kriste̱n. Nde a po̱ino̱ ekoke̱le̱, a si ta pe̱ mbaki ná ni ngea ńe ná e bola ná a be̱ bonam. Brian a no̱ngi bedomsedi ba bupe̱ nge’a ba bena ba madangwe̱ kaponda bete̱sedi ba Satan. Mo̱ ná: “Na pomane̱ so̱ṅtane̱ ná wonja na tano̱ na wasa e timbise̱ nde mba mukom a bede̱mo ba bobe. Na ponda, na botedi ńo̱ banga na ńo̱ pe̱ belam buka dime̱ne̱, na be̱ne̱ pe̱ longe̱ la mbamba. Mimbu mi bupe̱, na kumo no̱ngo̱ pat’a banga ye ngińa jita na timba pe̱ mukom ao. . . . Na botedi pe̱ o jandise̱ banga ná na kuse mo̱ni.” O sukan, Brian a no̱ngi bedomsedi ba die̱le̱ longe̱ lao kaponda bete̱sedi ba Yehova. A tuko ngea na mo̱ a dubisabe̱ o mbu 2001. Tatan eno̱ o bupe̱ nge’a longe̱ la kriste̱n, e bonam na mbale̱. *

7. Bupisane̱ Mateo 7:13, 14, njika ngea iba i te̱m biso̱ oboso e?

7 E se̱ mweńa yeno̱ ná di po̱se o bupe̱ ngea ni te̱nge̱n e! Satan a mapula ná biso̱ be̱se̱ jese̱le̱ ńa mīla o ngea ni walame̱n ni “malane̱ o longe̱,” ná jale nde o ngea ni tindam owe̱ni dongo dinde̱ne̱ la bato o nin wase beno̱. Bato jita ba to̱ndi ni ngea, e bo̱bi pe̱ o bupe̱. Nde e malane̱ nde “o dibumbe.” (Langa Mateo 7:13, 14.) Ná di tike bupe̱ ngea ni te̱nge̱n esibe̱ dimbabe̱le̱, jangame̱n lakisane̱ Yehova na sengane̱ pe̱ mo̱.

SOKE̱ MISO̱ O BOWE̱N ESIBE̱ SO̱NJO̱ TO̱ SO̱NJISE̱ BANE̱

Jangame̱n soke̱ miso̱ o bowe̱n esibe̱ so̱njo̱ to̱ so̱njise̱ bane̱ (Ombwa mongo 8-12) *

8. Muńe̱ mīla a so̱nji te̱, nje a mabolano̱ e?

8 Bano̱nge̱ dongo o pembisan a mīla ńa bwaba ba masoke̱ nde miso̱ mabu o ngea ni nanga babo̱ oboso ná ba si ya be̱ ba so̱njo̱. Nde ye ná e po̱ ná muńe̱ mīla mō̱ a dome̱le̱ nupe̱pe̱ to̱ ná mwende mwingeye moto o ekukudu. A kwedi te̱, a mate̱me̱ nde alane̱ mīla oboso. A masoke̱ nde miso̱ mao o mutila ma dime̱ne̱ na o bowe̱n a pite̱no̱ o kusa, seto̱ o nje e so̱njise̱ mo̱.

9. Di so̱nji te̱ nje jangame̱nno̱ bola e?

9 O pembisan asu, je ná di so̱njo̱ ngedi jita, di wusa o byala to̱ o bebolo. Bańe̱ mīla mwemba na biso̱ pe̱ be ná ba po̱ngo̱ mawuse̱ me ná me̱ńse̱ biso̱ sese. Di s’angame̱n be̱ manáka ke̱ nika e po̱i. To̱ mō̱ ńasu a titi ke̱nge̱nge̱, biso̱ be̱se̱ pe̱ je nde o ńa mīla o mulemlem ma ngea ni walame̱n. Di “madomane̱le̱” so̱ ponda iwo̱. Paulo embi ná ponda iwo̱ ye ná e po̱ ná di be̱ne̱ye̱ mō̱ na nune̱ “njo̱m.” (Kol. 3:13) Nde o mulopo ma soke̱ miso̱ o nje e so̱njise̱ biso̱, di soke̱ nde mo̱ o bowe̱n bo te̱m biso̱ oboso. Di kwedi te̱, di te̱me̱, jalane̱ mīla oboso. Di lingi te̱, di kombe̱ pimbimbi, jese̱le̱ pe̱ o bolea Yehova, di si me̱nde̱ kata mutila ma dime̱ne̱ na kusa pe̱ bowe̱n. Mbata na nika, je pe̱ ná di timba eso̱njisan ońola bane̱ be o po̱nge̱ miwe̱n o ńa mīla o ngea ni walame̱n ni malane̱ o longe̱.

10. Ne̱ni jeno̱ ná di banga be̱ “eso̱njisan” ońola bane̱ e?

10 Mbadi nipe̱pe̱ jeno̱ ná di banga be̱ “eso̱njisan” ońola bańe̱ mīla mwemba na biso̱ ńe nde ná jese̱le̱ ná mambo ma bolane̱ o mbadi ni do̱lisan babo̱, yete̱na nika ńe ná e we̱le̱ be̱, o mulopo ma pula ná ma bolane̱ nde o mbad’asu. (Rom. 14:13, 19-21; 1 Kor. 8:9, 13) O din to̱ti la mweńa, di titi ka bańe̱ mīla o pembisan a mbale̱. Babo̱ ba mapembisane̱ nde na bane̱ bańe̱ mīla, mō̱ ńabu te̱ a mana pe̱ nde ná mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a kuse bowe̱n. Ban bańe̱ mīla ba mombwea nde bwam babu tobotobo. Be so̱ ná ba nime̱le̱ bane̱ bańe̱ mīla ná babo̱ nde ba be̱ oboso. O diwengisan na babo̱, di si mapembisane̱ mō̱ na nune̱. (Gal. 5:26; 6:4) Di mawasa nde ná jongwane̱ bato jita o kata mutila ma dime̱ne̱ mwemba na biso̱, ná ba kuse bowe̱n ba longe̱. Ońola nika, di makeka o we̱le̱ o ebolo malea ma wu na mudī musangi mena Paulo a bolino̱, ná di “s’ombwea mambo [masu] mo̱me̱ne̱, nde mambo ma bane̱ bape̱pe̱ pe̱.”​—Fil. 2:4.

11. O nje muńe̱ mīla angame̱nno̱ soke̱ mo̱nge̱le̱ mao e, na ońola nje pe̱ e?

11 O sumo te̱ jombwa la ngea ni nanga babo̱ oboso, bańe̱ mīla o pembisan a mbale̱ ba masoke̱ pe̱ miso̱ mabu o mutila ma dime̱ne̱. To̱ná ba titino̱ ná be̱ne̱ mo̱ na miso̱, ba me̱ne̱ o mo̱nge̱le̱ ne̱ni beno̱ o kata mo̱ na kusa pe̱ bowe̱n. Soke̱ la mo̱nge̱le̱ o bowe̱n di mabola babo̱ ngudi o benga ńa mīla.

12. Nje Yehova a kakane̱no̱ biso̱ e?

12 O pembisan asu ńa mīla, Yehova a kakane̱ biso̱ bowe̱n bwe mbaki yete̱na di ńī mīla nate̱n’o su, nika ńe nde longe̱ la bwindea o mo̱ń to̱ o paradisi o wase. Kana Bibe̱l e mabolano̱ biso̱ beteledi jombwea bo bowe̱n, je so̱ ná di dutea ne̱ni longe̱ lasu di me̱nde̱no̱ be̱ bwam jita. Di kombe̱ te̱ di dipita o mo̱nge̱le̱ masu na o mulema masu, di si me̱nde̱ jese̱le̱ ná to̱ lambo di so̱njise̱ biso̱ ńai di si mate̱me̱no̱ pe̱.

BENGA ŃA MĪLA TO̱ NA MITAKISAN

Di benge ńa mīla o pembisan a longe̱ to̱ di be̱ne̱ nde mitakisan (Ombwa mongo 13-20) *

13. Nje di be̱nno̱ yena bańe̱ mīla o pembisan a mbale̱ ba si be̱nno̱ e?

13 Bańe̱ mīla o maloko ma Grikia ba ta bangame̱n buka mitakisan jita, ka wo̱lo̱ na sese. Nde nje ye̱se̱ ba tano̱ bangame̱n lakisane̱ e ta nde belongedi ba kusino̱, na ngud’abu ńa babo̱me̱ne̱. Kapo̱ ka ba bańe̱ mīla, biso̱ pe̱ di makusa belongedi ońola mbadi jangame̱nno̱ ńa mīla o pembisan asu. Nde di be̱n lambo lena bańe̱ mīla o pembisan a mbale̱ ba si be̱nno̱. Je ná di kusane̱ Yehova ngińa njoasoa, esibe̱ moyo. Yehova a kakane̱ o bola biso̱ belongedi name̱ne̱ pe̱ na ngińa yete̱na di lakisane̱ mo̱!​—1 Pet. 5:10.

14. Ne̱ni 2 Korinto 12:9, 10 e mongwane̱no̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan e?

14 Paulo a ta angame̱n lembe̱ mitakisan jita. O sumo te̱ ná bato bō̱ ba ta ba loa na takise̱ pe̱ mo̱, ponda iwo̱ a ta a wo̱lo̱, a ta pe̱ angame̱n we̱lisane̱ nje a bele̱no̱ ná ‘nge̱nge̱le̱ o eyobo.’ (2 Kor. 12:7) Nde o mulopo ná e̱ne̱ mi mitakisan ka njo̱m o jese̱le̱ bolea Yehova, e̱n nde ná mi mabola nde mo̱ epolo o lakisane̱ Yehova. (Langa 2 Korinto 12:9, 10.) Kana Paulo a tano̱ a be̱ne̱ di je̱ne̱ la mambo, Yehova ongwane̱ mo̱ o mitakisan mao me̱se̱.

15. Jembilane̱ te̱ Paulo, nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ e?

15 Biso̱ pe̱ je ná di loabe̱ to̱ takisabe̱ ońola dube̱ lasu. Je pe̱ ná di boa to̱ wo̱lo̱. Nde jembilane̱ te̱ Paulo, mi mitakisan mi me̱nde̱ nde bola biso̱ epolo o je̱ne̱ jongwane̱ la ndolo la Yehova.

16. To̱ e be̱ nde ná o si be̱n ja la bwam, nje weno̱ ná o bola e?

16 Mo̱ o nanga nde o no̱ngo̱ la diboa nga o jai nde o ebamban e? Mo̱ mabo̱ngo̱ ma wo̱ledi nde wa nga o si me̱ne̱ pe̱ nde bwam e? Ye te̱ nika, mo̱ we ná o ńa mīla na ba ba dia beso̱mbe̱ ba be̱n pe̱ ja la bwam e? E, we ná! Bato jita ba mádune̱ na bō̱ be beboki be o ńa mīla o ngea ni malane̱ o longe̱. Ba titi ná ba bola nika na ngiń’abu ńa babo̱me̱ne̱. Yehova nde ba makusane̱no̱ ngińa tongwea na ndongame̱n ba mabupe̱no̱ na telefon. Ba mano̱ngo̱ pe̱ dongo o ebol’a timbise̱ la bato bokwedi tongwea na te̱ye̱ mado̱kita na mbia na mako̱m mabu dikalo.

17. Nje Yehova a mo̱nge̱le̱no̱ ońola ba bena ba si be̱n ja la bwam e?

17 Yete̱na ngud’ango̱ e si madie̱le̱ wa ná o bole ka nje te̱ o wusano̱ to̱ndo̱ bola, o si bo̱bo̱, wo̱nge̱le̱ ná o titi ná o be̱ titimbe̱ nate̱n’o su la yen ebe̱yed’a mambo. Yehova a to̱ndi wa ońolana o dube̱ mo̱ na ońola mambo me̱se̱ o boledino̱ mo̱. Tatan o be̱nno̱ ńo̱ng’a jongwane̱ lao buka o mińa mi tombi, a si me̱nde̱ caka wa. (Mye. 9:11) O diwengisan, a me̱nde̱ nde bata sisea wa be̱be̱. Maka nje munańango mō̱ nu maboe̱ jita a kwalino̱, mo̱ ná: “Kana na mabatano̱ nde o boa, na si mawe̱le̱ pe̱ te̱ye̱ bane̱ dikalo ndongo. Nde na bi ná to̱ yi ngus’a miwe̱n na mapo̱ngo̱no̱ i mabwese̱ mulema ma Yehova muńe̱nge̱; nik’e mabola so̱ ná na be̱ bonam.” Mulema mu bo̱bi te̱ wa, o̱nge̱le̱ ná Yehova e na wa. O̱nge̱le̱ eyembilan a Paulo na ben byala bao be membe̱ ná: “Ne muńe̱nge̱ o bo̱bo̱, . . . ebanja na bo̱bi te̱, mo̱ nde na mabe̱no̱ ngińa.”​—2 Kor. 12:10.

18. Njika mitakisan ma tobotobo bō̱ ba be̱nno̱ e?

18 Bō̱ bena be o ńe̱ mīla o nge’a longe̱ ba be̱n mitakisan mipe̱pe̱. Ba be̱n ndutu yena bane̱ ba titino̱ ná be̱ne̱ to̱ so̱ṅtane̱. K’eyembilan, be ná ba be̱ne̱ diboa la mo̱nge̱le̱ to̱ mutaka ma jita. Ońola nje mitakisan ma ban baboledi ba Yehova ba tiki meno̱ tobotobo e? Ońolana moto a buedi te̱ dia to̱ ná moto a madangwane̱ te̱ ebamban, bato be̱se̱ be ná be̱ne̱ mitakisan mao, ba be̱ne̱ pe̱ ńo̱ng’a jongwane̱ mo̱. Nde ba bena ba be̱n diboa la mo̱nge̱le̱ be ná be̱ne̱ne̱ biana ba si be̱n mitakisan to̱ mō̱. Mbale̱ ńe nde ná babo̱ pe̱ ba mabwa ndutu kapo̱ ka moto nu buedi elongi. Nde kana bane̱ ba si mawe̱le̱no̱ je̱ne̱ ndut’abu, be ná ba si lee̱le̱ babo̱ mulemlem ma nded’a mulema.

19. Nje di mokwano̱ na eyembilan a Mefiboset e?

19 O be̱n te̱ mitakisan mi meke̱ wa ná o boleye Yehova ka nje te̱ o mapulano̱ nde e be̱ pe̱ nde biana bane̱ ba si maso̱ṅtane̱ wa, eyembilan a Mefiboset ye ná yembe̱ wa. (2 Sam. 4:4) A ta nde eboki, kiṅe̱ David pe̱ a si lee̱le̱ mo̱ te̱me̱ la sim. Seto̱ Mefiboset nde a ta njo̱m a mitakisan mao. Nde a bangi be̱ njongi; a ta pe̱ masoma ońola mambo ma bwam me̱se̱ ma po̱yedi mo̱ o longe̱. A timbise̱le̱ David masoma ońola muyao a lee̱le̱no̱ mo̱ o ponda ni tombi. (2 Sam. 9:6-10) Nik’e boli ná ponda David a si lee̱le̱no̱ mo̱ te̱me̱ la sim, Mefiboset a si lingi, a si kombe̱ pe̱ to̱ pimbimbi. A s’ese̱le̱ ná diwuse̱ la David di bole ná a be̱ njongi. A si num pe̱ to̱ Yehova njo̱m ońola nje David a bolane̱no̱ mo̱. Mefiboset a soke̱ nde mo̱nge̱le̱ mao o nje a wusano̱ bola ná a sue̱le̱ kiṅe̱ ni po̱so̱be̱ na Yehova. (2 Sam. 16:1-4; 19:24-30) Yehova a boli ná eyembilan a bwam ya Mefiboset e tilabe̱ o Eyal’ao, ná di we̱le̱ busane̱ belēdi oten.​—Rom. 15:4.

20. Njika ngińa mutaka ma jita mu be̱nno̱ omo̱ń a bonasango bō̱ e, nde njika mbaki beno̱ ná ba be̱ne̱ e?

20 Mutaka ma jita mu mabola ná bonasango na bonańango bō̱ ba bwe bo̱ngo̱ bonde̱ne̱ na iso̱n ke̱ be oteten a bato. Ye ná e be̱ babo̱ ndutu o be̱ wuma bato beno̱ jita; to̱ na nika, ba mabenga te̱ nde jukea o ndongame̱n a mwemba na o mako̱to̱ne̱. E titi babo̱ bu o kwalisane̱ be̱n ba bato, nde ba makwala na bato ba si bino̱ o dikalo. Yete̱na o be bete̱medi nde weno̱, bia ná o titi wame̱ne̱ mō̱. Bato jita ba be̱n mi mitakisan. O si dimbea ná Yehova a mabwa muńe̱nge̱ o je̱ne̱ miwe̱n o mapo̱ngo̱no̱ na mulema mwe̱se̱. Yete̱na o dia we o bolea mo̱ ke̱ ye nde ońolana a manamse̱ wa, na bola pe̱ wa ngińa ni mapule̱ wa. * (Fil. 4:6, 7; 1 Pet. 5:7) Yete̱na we o bolea Yehova na si ja la bwam o eyobo to̱ na diboa la mo̱nge̱le̱, we ná o be̱ mbaki ná Yehova a do̱lisane̱ wa.

21. Na jongwane̱ la Yehova, nje biso̱ be̱se̱ di me̱nde̱no̱ we̱le̱ bola e?

21 Nje ye bwam ye nde ná mawengisan me oteten a pembisan a mīla ńa mbale̱ na ni Paulo a kwaledino̱. O pembisan a mīla ńa mbale̱ o pond’a kwaṅ, moto mō̱ buka te̱ nde a ta be̱ a kusa bowe̱n. Nde o pembisan a kriste̱n be̱se̱ bena ba mańe̱ mīla na titimbe̱ ba me̱nde̱ kusa bowe̱n ba longe̱ la bwindea. (Yohane 3:16) O pembisan a mīla ńa mbale̱, bańe̱ mīla be̱se̱ ba ta pe̱ bangame̱n be̱ne̱ ja la bwam; esibe̱ na nika, e wusa be̱ moto ndutu o kusa bowe̱n. Nde o pembisan a kriste̱n, jita lasu di si be̱n ja la bwam, nde di mańa te̱ nde mīla na titimbe̱. (2 Kor. 4:16) Na jongwane̱ la Yehova, biso̱ be̱se̱ di me̱nde̱ domse̱ mīla masu!

MWENGE 144 Soke̱ miso̱ mo̱ngo̱ o bowe̱n!

^ par. 5 Jita la baboledi ba Yehova we̱nge̱ ba mataka ońolana ba máduna to̱ ná ba be̱n maboa ma mabo̱bise̱ babo̱. E yo̱ki pe̱ po̱ye̱ biso̱ be̱se̱ ná di wo̱le. Ye so̱ ná e be̱ biso̱ ndutu jita o ńa mīla o pembisan. Din jokwa di makwalea ne̱ni biso̱ be̱se̱ jeno̱ ná di ńa mīla na titimbe̱ o pembisan a mīla ma longe̱ ńamuloloma Paulo a kwaledino̱, nde di domse̱ pe̱ mo̱.

^ par. 2 O din jokwa, byala ba text a Bibe̱l ná “dangwa” na “lo̱ndo̱,” be bambe̱ nde mulemlem ma jo̱nge̱le̱ la “mīla.”

^ par. 6 Ombwa mulopo “La Bible transforme des vies” o Njongo a Betatedi ńa 1 ba Dimo̱di 2013 ńa fre̱nsi.

^ par. 20 Ońola malea ma mbata jombwea ne̱ni lembe̱ mutaka ma jita na byembilan ba bonasango na bonańango bena ba tongwe̱le̱, ombwa ekwal’a mo̱di má Emiase̱le̱ 2019 o jw.org®. Ala o KALATI > JW ELIMB’A BEDINGE̱DINGE̱.

^ par. 64 BETELEDI BA MADUTA: Be̱ la ye̱ye̱ o dikalo di mongwane̱ nun munasango nu mákokwe̱ mimbu o tingame̱ o nge’a ni te̱nge̱n.

^ par. 66 BETELEDI BA MADUTA: Je ná di so̱njise̱ bane̱ yete̱na di puli ńakisane̱ babo̱ ná ba ńo̱ belam jita, to̱ yete̱na biso̱me̱ne̱ di ńo̱di buka dime̱ne̱.

^ par. 68 BETELEDI BA MADUTA: To̱ná eno̱ o no̱ngo̱ la diboa o do̱kita, munasango a dia e o ńa mīla o pembisan a kriste̱n tongwea na te̱ye̱ mado̱kita dikalo.