1. Njika mbale̱ ni malo̱ke̱ Bibe̱l e malee̱no̱ jombwea Yehova e?

MO̱ WE ná o to̱ndo̱ ná bato ba kaise̱ wa kaponda muso̱no̱ mo̱ngo̱ m’eyobo, je̱ne̱ne̱ la boso bo̱ngo̱, to̱ la ńol’ango̱ e? Ke̱m. E se̱ lo̱ko̱mea yeno̱ o bia ná Yehova a si makaise̱ biso̱ kaponda nje bane̱ ba me̱ne̱no̱ e! K’eyembilan, ponda Samuel a tano̱ ombwa bana ba Isai, a s’e̱n nje Yehova mo̱ a tano̱ e̱ne̱. Yehova a ta a langwea Samuel ná mun’a Isai mō̱ a me̱nde̱ timba kiṅ’a Israel. Nde njika mo̱ so̱ e? Ponda Samuel e̱nno̱ mun’a Isai ńa mutudu, Eliab, a kwali nde ná: “O ka ye̱se̱, ńo̱kisabe̱ ńa Yehova nun nu te̱m oboso bao wan!” Kanjo a mute̱ ma Eliab e boli ná o̱nge̱le̱ ná mo̱ nde a po̱so̱be̱ ka kiṅe̱. “Nde Yehova a kwalan nde Samuel na: O s’ombwea ońola do̱lo̱ la boso bao, to̱ ońola kanjo a mute̱ mao; ebanja na bangi mo̱.” Nje nika e malee̱no̱ biso̱ e? Yehova a bati ná: “Moto a mombwa nde je̱ne̱ne̱ l’eboko, nde Yehova a mombwa mulema.”​—1 Samuel 16:1, 6, 7.

2. Yohane 7:24 e makwala ná di s’angame̱n kaise̱ moto kaponda je̱ne̱ne̱ lao l’eboko. Ońola nje e? Bola eyembilan.

² Nika di titino̱ ke̱nge̱nge̱, biso̱ be̱se̱ di le̱le̱m o kaise̱ bane̱ kaponda je̱ne̱ne̱ labu l’eboko. (Langa Yohane 7:24.) Nde nje miso̱ masu ma me̱ne̱no̱ e titi ná e langwea biso̱ ne̱ni moto eno̱ na mbale̱. K’eyembilan, to̱ do̱kita di be̱ nde dibie̱ ne̱ni di bia pe̱ ebol’ao ne̱ni, di titi ná di bia ná te̱ite̱i ebe̱yed’a muboedi buka te̱ tongwea na je̱ne̱ne̱ lao l’eboko. Langame̱n lambe̱ye̱ mo̱ toi bwam yete̱na di mapula bia maboa mena a tano̱ a be̱ne̱, ne̱ni a masengano̱ na nika. Do̱kita le pe̱ na mo̱me̱ne̱ di baise̱ ná muboedi a po̱nge radio o bia nje ye mo̱ oteten. E titi te̱ nika, do̱kita le ná di tilea muboedi myanga mi s’angame̱n. Nika pe̱ nde biso̱ pe̱ di titino̱ ná di bo̱le̱ so̱ṅtane̱ bonasango na bonańango asu buka te̱ tongwea na je̱ne̱ne̱ labu l’eboko. Di si suea o nje miso̱ masu ma me̱ne̱no̱, jombwe nde mot’a teten. Ye  mbale̱ ná di titi ná di langa milema; di si me̱nde̱ so̱ we̱le̱ so̱ṅtane̱ bane̱ kapo̱ ka Yehova. Nde je ná di bola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu ná di we̱le̱ jembilane̱ Yehova. Ne̱ni e?

3. Ne̱ni myango ma Bibe̱l din jokwa di makwaleano̱ mi me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱ o jembilane̱ Yehova e?

³ Mo̱ ne̱ni Yehova a mabolano̱ na baboledi bao e? A malambe̱ye̱ babo̱ toi. A mombwea bete̱medi babu na mambo ba kusino̱. A malee̱le̱ pe̱ babo̱ nded’a mulema. Niponda jeno̱ kwalea ne̱ni Yehova a bolino̱ nika na Yona, Elia, Hagar, na Lot, jombweye ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Yehova o mulatako masu na bonasango na bonańango asu.

4. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ne̱ jo̱nge̱le̱ la bobe jombwea Yona e?

⁴ Kana di si bino̱ mambo me̱se̱ jombwea bete̱medi ba Yona, je ná jo̱nge̱le̱ ná a ta nde moto ba titino̱ ná ba lakisane̱, to̱ nu titi jemea. Yehova a ta anea mo̱ ná ale langwa mwe̱ndi ma beko̱kisedi o Ninive. Nde o mulopo ma sengane̱ mo̱, Yona a pe̱ye̱ nde o bo̱lo̱ bwena bo ta bala o mudi mupe̱pe̱, o bwam ba “bo̱mbo̱ oboso ba Yehova.” (Yona 1:1-3) Mo̱ wa o wusa pe̱te̱ bola Yona epolo o londise̱ mu m’bē̱ e? Pondapo̱ ke̱m. Nde Yehova e̱n ná e te̱nge̱n ná a bole nika.​—Yona 3:1, 2.

5. Nje di mokwano̱ jombwea Yona o byala bao be maso̱be̱ o Yona 2:1, 2, 9 e?

⁵ Muka ma Yona mu lee̱le̱ njika pat’a moto a tano̱. (Langa Yona 2:1, 2, 9.) Ye̱ke̱i te̱, Yona a kane̱ Yehova ngedi jita. Nde muka mao ke̱ e oteten a dibum la njo̱nji, mu mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná a titi buka te̱ moto ńena nu ńī m’bē̱ mīla. Byala bao be malee̱ ná a ta nde moto nu sibise̱ ńolo, nu bi timbise̱le̱ masoma, na nu ta nu tingame̱ o sengane̱ Yehova. Di s’angame̱n so̱ ńaka ná Yehova a si te̱medi o nje Yona a bolino̱; o diwengisan alabe̱ muka mao, a benga pe̱ bolane̱ mo̱ ka muto̱ped’a mudī!

6. Ońola nje yangame̱nno̱ ná di po̱nge miwe̱n o lambe̱ toi bwam e?

⁶ Ná di lambe̱ye̱ bane̱ toi bwam, jangame̱n be̱ne̱ sibise̱ la ńolo na we̱lisane̱. Yangame̱n ná di po̱nge mi miwe̱n ońola njo̱m ilalo o bosadi bwe̱se̱. Njo̱m a boso ńe nde ná, di si me̱nde̱ pomane̱ be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe jombwea bato. Ni londe̱ iba ńe nde ná, di me̱nde̱ so̱ṅtane̱ ne̱ni munasango asu a masengano̱ na ońola nje a mabolano̱ mambo mō̱; nika e mongwane̱ biso̱ o bata lee̱le̱ mo̱ nded’a mulema. Ni londe̱ ilalo ńe nde ná, je ná  jongwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ nje e matakise̱ mo̱. Ponda iwo̱, di maso̱ṅtane̱ nde nje di masengano̱ bwam, ke̱ di tele̱ye̱ moto mulema masu. (Min. 20:5) Mutudu mō̱ o Asia mo̱ ná: “Ngedi po̱, na po̱ngi diwuse̱ la to̱po̱ esibe̱ se̱le̱ lambe̱ toi. Na langwedi munańango mō̱ ná angame̱n bata do̱lise̱ malabe̱ mao o ndongame̱n. Ombusa ponda, na so̱ṅtane̱ ná a si bi langa bwam, na ná e mapula mo̱ miwe̱n jita ná a bole jalabe̱.” Ye so̱ mweńa jita ná mutudu te̱ a se̱le̱ “senga” obiana a mabola malea!​—Min. 18:13.

7. Nje o mokwano̱ na mbadi Yehova a bolino̱ na Elia e?

⁷ Ye bonasango na bonańango asu bō̱ ndutu o tele̱ye̱ moto mulema mabu ońola mambo ba kusino̱, ede̱mo a wuma ba kokedino̱, to̱ ebe̱yed’abu. Nje jeno̱ ná di bola ná ba bole nika na bo̱bise̱ la ńolo e? O̱nge̱le̱ ne̱ni Yehova a bolino̱ na Elia. Ponda a tano̱ a ńa Isebe̱l mīla, a si pomane̱ langwea Yehova nje e ta e takise̱ mo̱. Ombusa mińa jita nde a tele̱ye̱no̱ Sango ńe o mo̱ń mulema mao. To̱ na nika, Yehova a lambe̱ye̱ mo̱ toi bwam. Ombusa nika, embe̱ Elia, a bake̱ pe̱ mo̱ ebol’a mweńa. (1 Ki. 19:1-18) Nika ńe ná e no̱ngo̱ ponda ná bonasango na bonańango asu ba we̱le̱ tele̱ye̱ biso̱ mulema mabu, nde niponda ba mabolano̱ nika nde di maso̱ṅtane̱no̱ besengedi babu ba teten na mbale̱. Ba me̱nde̱ lakisane̱ biso̱ yete̱na je we̱lisane̱ kapo̱ ka Yehova. Niponda beno̱ so̱ tele̱ye̱ biso̱ mulema mabu, di lambe̱ye̱ babo̱ toi bwam.

8. Bupisane̱ Bebotedi 16:7-13, ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ Hagar e?

⁸ Hagar, mūt’a muto ńa Sarai a boli lambo l’elemā ombusa mo̱ timba munj’a Abram. Ponda a no̱ngino̱ deme̱, a botedi nde o yaṅa Sarai ńena nu si ta nu be̱ne̱ bana. Mambo ma timbi be̱ bobe o dikala lena Hagar a ńīno̱ mīla ońolana Sarai a ta a bolane̱ mabandan omo̱ń ao. (Bbot. 16:4-6) Na je̱ne̱ lasu la mambo lena di titi ke̱nge̱nge̱, Hagar e ná e̱ne̱ne̱ ka mut’a bobe ńena nu kusi nde nje a boledino̱. Nde seto̱ nika nde Yehova a tano̱ e̱ne̱ Hagar. A lom ange̱l o jongwane̱ mo̱. Ponda ange̱l e so̱ino̱ mo̱, ńongwane̱ mo̱ o tukwa bedangwedi bao e namse̱ pe̱ mo̱. Hagar a so̱ṅtane̱ ná diso̱ la Yehova di ta omo̱ń ao na ná a ta pe̱ a bia mambo me̱se̱ jombwea bete̱medi bao. Nik’e tute̱le̱ mo̱ o bele̱ mo̱ ná “Loba nu me̱ne̱! . . . nu ńe̱n mba.”​—Langa Bebotedi 16:7-13.

9. Ońola nje Loba a lee̱le̱no̱ Hagar muyao e?

⁹ Nje Yehova a so̱ṅtane̱no̱ jombwea Hagar e? A ta a bia nje ye̱se̱ Hagar a kusino̱ o longe̱ na bete̱medi bao. (Min. 15:3) Hagar a ta nde ngo̱n a Egipto ńena ni ta ni ja na bato ba Bonahebe̱r. Mo̱ a ta nde o̱nge̱le̱ ponda iwo̱ ná a si be̱n epolo oteten abu e? Nga a ta so̱ nde eso̱diso̱di kana a tano̱ etum na mbia mao na ekombo ao e? Seto̱ mo̱me̱ne̱ mō̱ pe̱ to̱ nde a ta munj’a Abram. O ni ponda, baboledi ba Loba bō̱ ba ta ba be̱ne̱ buka muto mō̱. Nde seto̱ nika nde e ta mwano ma Loba o bebotedi. (Mat. 19:4-6) Be bete̱medi be ta so̱ be wana mitakisan minde̱ne̱ o mandabo ma mbia, ka eko̱n na bosinga. Ye mbale̱ ná Yehova a si ta muńe̱nge̱ ná Hagar a yaṅe Sarai. Nde ombwedi pe̱ nje Hagar a tano̱ a senga na bete̱medi bao; na mo̱ a lee̱le̱ mo̱ muyao.

10. Nje jeno̱ ná di bola ná jokwe o bia bonasango na bonańango asu bwam e?

¹⁰ Je ná jembilane̱ Yehova ke̱ di wasi o so̱ṅtane̱ bonasango na bonańango asu. Okwa o bia bonasango na bonańango  bwam. Kwala na babo̱ oboso na o su la ndongame̱n, te̱ dikalo na babo̱; we pe̱ to̱ ná o bele̱ babo̱ ombo’ango̱. O boli te̱ nika, o me̱nde̱ so̱ṅtane̱ ka dime̱ne̱ ná nu munańango nu me̱ne̱n biana a si to̱ndi sisea bato be̱be̱ e nde iso̱n, ná nu munasango ńe m’bwaṅ o mo̱nge̱le̱no̱ ná a to̱ndi bema a sangi nde mulema, to̱ ná mu mbia mu ko̱lo̱ngo̱ne̱ sukane̱ o ndongame̱n mu be̱n nde mitakisan. (Hiob 6:29) Jo̱nge̱le̱ di titi ná di “pe̱ye̱ o myambo ma bato bape̱pe̱.” (1 Tim. 5:13) Nde ye mweńa ná di wase o bia bonasango na bonańango asu na mambo ba kusino̱ o longe̱. Nika ńe ná ńongwane̱ ná di so̱ṅtane̱ babo̱ bwam.

11. Ońola nje yeno̱ mweńa ná batudu ba bie mido̱ngi bwam e?

¹¹ Batudu tobotobo bangame̱n bia bonasango na bonańango bena ba mombweano̱. Jombweye te̱ eyembilan a munasango nu belabe̱ ná Artur nu ta muboled’ebondo. Mo̱ na mutudu nupe̱pe̱ ba pe̱pe̱le̱ munańango mō̱ nu ta pī na iso̱n. Artur mo̱ ná: “Di so̱ṅtane̱ ná mom’ao a ta a wo̱ mimbu to̱ mininga ombusa diba labu. To̱ na mitakisan pe̱, a tongwe̱le̱ o jokwe̱le̱ bana bao ba bito baba o to̱ndo̱ Yehova na babo̱ ba timba be̱ baboledi bao ba jemea. Nde tatan, a si me̱ne̱ pe̱ bwam, a be̱n pe̱ diboa la mo̱nge̱le̱. To̱ na nika, ndolo a be̱nedino̱ Yehova na dube̱ lao ba dia te̱ nde ngińa. Di so̱ṅtane̱ ná di be̱n mambo jita jeno̱ ná jokwa na eyembilan a bwam ya nu munańango.” (Fil. 2:3) Nu muboled’ebondo a ta nde embilane̱ Yehova. Yehova a bi mido̱ngi mao na taka labu. (Bbu. 3:7) Batudu be nde ná bongwane̱ mido̱ngi bwam yete̱na ba bi mi mido̱ngi.

12. Njika tombwane̱ munańango Yip Yee a kusino̱ ponda okono̱ o bia munańango mō̱ o mwemba mao e?

¹² Woko te̱ o bia munasango to̱ munańango nu malingise̱ wa, we ná o we̱le̱ so̱ṅtane̱ mo̱. Di no̱nge te̱ eyembilan ewo̱. Yip Yee nu maje̱ o Asia mo̱ ná: “Munańango mō̱ o mwemba mam a ta a be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la to̱po̱ na doi la mo̱ńmo̱ń. Na ta so̱ no̱nge̱le̱ ná e ndima jita. Nde na busino̱ o dikalo na mo̱, ’wa nde na so̱ṅtane̱no̱ ná a ta be̱ ongwane̱ bayedi bao o jandise̱ sue o don. A ta so̱ a ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ misea ná bato ba ye janda sue.” Yip Yee a bati ná: “Noko ná, ná na we̱le̱ so̱ṅtane̱ bonasango na bonańango, nangame̱n bia babo̱ bwam.” Ye mbale̱ ná nik’e mabaise̱ miwe̱n jita. Nde o bupe̱ te̱ malea ma Bibe̱l ma tele̱ mulema mo̱ngo̱ ná bwē, o  membilane̱ nde Yehova, nu to̱ndi “bato be̱se̱.”​—1 Tim. 2:3, 4; 2 Kor. 6:11-13.

13. Bupisane̱ Bebotedi 19:15, 16, nje ange̱l i bolino̱ niponda Lot a tano̱ a kiṅakiṅane̱ e, na ońola nje pe̱ e?

¹³ Lot a ta muńo̱ngo̱ o bupe̱ bediedi ba Yehova ke̱ e o bete̱medi be nde̱nde̱le̱. Ange̱l iba i pe̱pe̱le̱ Lot na mo̱ i langwea mo̱ ná mo̱ na mbia mao ba buse o Sodom. Ońola nje e? I langwedi mo̱ ná: “Di mapula ńamse̱ mun mundi.” (Bbot. 19:12, 13) Nde idib’a buńa bo bupe̱, Lot na mbia mao ba si ta te̱ nde ba mábusa. Na ange̱l i kwalisane̱ pe̱te̱ Lot. Nde ‘a kumo kiṅakiṅane̱.’ Je ná jo̱nge̱le̱ ná Lot a si ta a no̱ngo̱ nje Yehova a langwedino̱ mo̱ mweńa, to̱ ná a ta pamo. Nde Yehova a si caki mo̱. Ange̱l i kwe̱ so̱ Lot na mbia mao dia, i busane̱ babo̱ o mundi, “ebanja Yehova a ta a pula we̱nge̱le̱ mo̱.”​—Langa Bebotedi 19:15, 16.

14. Ońola njika njo̱m yen ebe Yehova a lee̱le̱no̱ Lot nded’a mulema e?

¹⁴ Yehova a lee̱le̱ nde Lot nded’a mulema yen ebe ońola njo̱m iwo̱ te̱nge̱. Yen ebe Lot a si ta nde a pula dia mbo’ao ońolana a ta a bwa baje̱ ombusa mundi bo̱ngo̱. Nde mbeu a ńolo ipe̱pe̱ i ta. Pondapo̱ Lot a ta a bia ná kiṅe̱ iba i ta i ko̱ o bekukudu be be̱n ito̱, bena be ta be so̱be̱ o m’beṅsan mu ta be̱be̱ na Sodom. (Bbot. 14:8-12) Kana a tano̱ a be̱ne̱ muto na bana, Lot a ta so̱ a bwa bo̱ngo̱ ońola mbia mao. Esibe̱ dimbea ná nika Lot a tano̱ m’bwaṅ, yen ebe a ta a be̱ne̱ bolongi ba mpesa o Sodom. (Bbot. 13:5, 6) Ye mbale̱ ná o man mambo me̱se̱, to̱ diwo̱ di si ta njo̱m a bwam o bola ná Lot a si sengane̱ Yehova dibokime̱ne̱. Nde Yehova a si te̱medi o diwuse̱ la Lot, nde e̱n nde mo̱ ka “nu te̱m ná sim.”​—2 Pet. 2:7, 8.

15. O mulopo ma sa bedangwedi ba nune̱ moto, nje jangame̱nno̱ bola e?

¹⁵ O mulopo ma sa bedangwedi ba moto nupe̱pe̱, bola me̱se̱ ná o so̱ṅtane̱ ne̱ni a masengano̱. Veronika, munańango mō̱ o Europa, a we̱ o bola nika. Mo̱ ná: “E ta nde biana boso bo kakam nde munańango mō̱ ponda ye̱se̱. A si ta a to̱ndo̱  sisea bato be̱be̱. Ponda iwo̱, na ta na bwa bo̱ngo̱ o kwalisane̱ mo̱. Nde na dutedi ná: ‘E be̱ te̱ ná mba nde na be̱ o bete̱medi bao, na wusa to̱ndo̱ ná moto a siseye mba be̱be̱.’ Na no̱ngi so̱ bedomsedi o baise̱ mo̱ nje e matakise̱ mo̱. Na mo̱ a botea tele̱ye̱ mba mulema mao! Tatan, na maso̱ṅtane̱ mo̱ bwam.”

16. Ońola nje jangame̱nno̱ kane̱ ná di we̱le̱ so̱ṅtane̱ bane̱ e?

¹⁶ Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a maso̱ṅtane̱ biso̱ bwambwam. (Min. 15:11) Ońola nika so̱, baise̱ mo̱ ná ongwane̱ wa o je̱ne̱ bane̱ kapo̱ ka mo̱, na o so̱ṅtane̱ ne̱ni lee̱le̱ babo̱ nded’a mulema. Muka mongwane̱ munańango mō̱ nu belabe̱ ná Anzhela o bata so̱ṅtane̱ bane̱. Munańango mō̱ o mwemba mao a si ta pe̱ a bitane̱le̱ na bane̱. Anzhela embi ná: “E wusa be̱ lambo di bo̱bi o ko̱ o lambi la sa nu munańango na samba pe̱ mo̱. Nde na kane̱ Yehova ná ongwane̱ mba o so̱ṅtane̱ nu munańango.” Mo̱ Yehova alabe̱ muka ma Anzhela e? Mo̱ ná: “Na busi o dikalo na mo̱, di kwala pe̱ hawa jita. Na lambe̱ye̱ mo̱ toi, na lee̱le̱ mo̱ nded’a mulema. Tatan, na bati o to̱ndo̱ mo̱, na no̱ngi pe̱ bedomsedi o sue̱le̱ mo̱.”

17. Njika bedomsedi jangame̱nno̱ no̱ngo̱ e?

¹⁷ Di titi ná di po̱so̱ o lee̱le̱ bonasango na bonańango bō̱ nded’a mulema, nde di banga lee̱le̱ mo̱ bape̱pe̱. Babo̱ be̱se̱ ba be̱n mitakisan ka nje te̱ Yona, Elia, Hagar, na Lot ba tano̱ ba be̱ne̱. Ye mbale̱ ná ngedi iwo̱ babo̱me̱ne̱ nde be njo̱m a mitakisan mabu; nde nika e mápo̱ye̱ biso̱ be̱se̱. E te̱nge̱n so̱ ná Yehova a baise̱ biso̱ ná di leane̱le̱ ndedi. (1 Pet. 3:8) Di sengane̱ te̱ Yehova, di mouse̱ nde jalatane̱ la mbia masu ma wase ńe̱se̱ mu be̱n ńai na ńai a bato. Ońola nika so̱, o mulatako masu na bonasango na bonańango, di no̱nge bedomsedi o lambe̱ toi, o jokwa, na o lee̱le̱ babo̱ nded’a mulema.