1. Nje wangame̱nno̱ bola ná bińo̱ na moto lo be̱ mako̱m ma batabata e?

O JITA la ngedi, o mapula te̱ ná bińo̱ na moto lo be̱ mako̱m ma batabata, wangame̱n tombise̱ ponda na mo̱. Niponda mō̱ ńańu te̱ eno̱ langwea nune̱ nje a mo̱nge̱le̱no̱ na ne̱ni a masengano̱ nde lo matimbano̱ be̱ mako̱m. Nde ye ná e be̱ son a ndutu ná di be̱ mako̱m ma Yesu. Ońola nje e?

2. Nje ye njo̱m a boso ni mabole̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o be̱ diko̱m la Yesu e?

² Njo̱m a boso ńe nde ná di s’e̱n Yesu. To̱ kriste̱n jita o ebwe’a mbu yaboso pe̱ i s’e̱n mo̱. To̱ na nika, ńamuloloma Petro a kwali ná: “[Yesu] ńena lo si tano̱ le̱ne̱, nde lo to̱ndo̱ nde mo̱, ńena lo dube̱no̱, to̱na lo si me̱ne̱no̱ mo̱ tatan.” (1 Pet. 1:8.) Je so̱ ná di be̱ mako̱m ma batabata ma Yesu, to̱ná di s’e̱nno̱ mo̱.

3. Nje ye njo̱m ni londe̱ iba ni mabole̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o be̱ diko̱m la Yesu e?

³ Njo̱m ni londe̱ iba ńe nde ná di titi ná di kwalisane̱ Yesu. Di makane̱ te̱, di makwalisane̱ nde Yehova. Ye mbale̱ ná di makane̱ nde o dina la Yesu, nde seto̱ mo̱ nde di makwalisane̱no̱. Yesu mo̱me̱ne̱ a si mapula ná di kane̱ mo̱. Ońola nje e? Ońolana muka mwe nde mbad’a jowe̱ po̱, na ná Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde jangame̱nno̱ jowe̱. (Mat. 4:10) To̱ na nika, je te̱ nde ná di lee̱le̱ ná di to̱ndi Yesu.

4. Nje ye njo̱m ni londe̱ ilalo ni mabole̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o be̱ diko̱m la Yesu e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

 ⁴ Njo̱m ni londe̱ ilalo ńe nde ná Yesu a maja nde o mo̱ń, di titi so̱ ná di tombise̱ ponda na mo̱. Nde je te̱ nde ná jokwa mambo jita jombwea mo̱, to̱ná di titino̱ wuma iwo̱ na mo̱. Di me̱nde̱ kwalea mambo mane̱i jangame̱nno̱ bola ná jouse̱ mulatako masu ma diko̱m na mo̱. Nde di se̱le̱ jombwea ońola nje yeno̱ mweńa jita ná di be̱ diko̱m la batabata la Kristo.

5. Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ mako̱m ma Yesu e? (Ombwa pe̱ bedinge̱le̱ “ Je te̱ diko̱m la Yesu di mabe̱ pe̱ diko̱m la Yehova” na “ Je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n jombwea epol’a Yesu.”)

⁵ Jangame̱n be̱ mako̱m ma Yesu yete̱na di mapula be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova. Ońola nje e? Jombweye njo̱m iba. Ńaboso, Yesu a langwedi bokwedi bao ná: “Tete̱ mo̱me̱ne̱ a to̱ndi bińo̱, ebanja bińo̱ lo ta lo to̱ndo̱ mba.” (Yohane 16:27) A kwali pe̱ ná: “To̱ moto a si mapo̱ na Tete̱ esibe̱ tongwea na mba.” (Yohane 14:6) O mapula te̱ be̱ diko̱m la Yehova esibe̱ se̱le̱ be̱ diko̱m la bwam la Yesu, ye nde biana we nde pula jingea o bolongi esibe̱ tombea la jo̱mbe̱. Yesu a bolane̱ eyembilan ye bowan na ye ponda a kwalino̱ ná e nde “jo̱mbe̱ la mido̱ngi.” (Yohane 10:7) Njo̱m ni londe̱ iba ńe nde ná Yesu embilane̱ bede̱mo ba Sango o mbadi ńe ná ke̱nge̱nge̱. A langwedi bokwedi bao ná: “Nu ńe̱n mba e̱n nde Tete̱.” (Yohane 14:9) Ońola nika, mbad’a bwam ńa jokwa bia Yehova, ńe nde ná jokwe longe̱ la Yesu. Joko te̱ mambo jombwea Yesu, di me̱nde̱ bata to̱ndo̱ mo̱. Nika di  mabatano̱ to̱ndo̱ Yesu, nika pe̱ nde di me̱nde̱no̱ bata to̱ndo̱ Sango.

6. Ońola njika njo̱m nipe̱pe̱ jangame̱nno̱ be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yesu e? Bola beteledi.

⁶ Jangame̱n be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yesu ná Loba alabe̱ mika masu. Nik’e mapula nde kwala ná bo̱le̱ la mika masu na ben byala ná “o dina la Yesu” di si dongame̱n. Jangame̱n so̱ṅtane̱ ne̱ni Yehova a mabolane̱no̱ Yesu o jalabe̱ mika masu. Yesu a langwedi bamuloloma bao ná: “To̱ nje lo me̱nde̱no̱ so̱so̱me̱ye̱ o dina lam, na me̱nde̱ bola mo̱.” (Yohane 14:13) To̱ná Yehova nde e nu nu masenge̱ mika masu, alabe̱ pe̱ mo̱, a boli Yesu ngińa o londise̱ bedomsedi bao. (Mat. 28:18) Ońola nika, obiana Loba a malabe̱ mika masu, a mase̱le̱ bakise̱ nga biso̱me̱ne̱ di mabupe̱ malea Yesu a bolino̱. K’eyembilan, Yesu a kwali ná: “Bińo̱ lo malakise̱ te̱ bato mawuse̱ mabu, ke̱ Sango ańu ńe o mo̱ń pe̱ a me̱nde̱ lakise̱ bińo̱; nde lo si malakise̱ te̱ bato mawuse̱ mabu, ke̱ Sango ańu pe̱ a si me̱nde̱ lakise̱ mawuse̱ mańu.” (Mat. 6:14, 15) E se̱ mweńa nika ńeno̱ so̱ ná di boleye bane̱ nje Yehova na Yesu ba maboleano̱ biso̱ e!

7. Ba nja ba me̱nde̱ tombwane̱ minam ma diko̱ti la Yesu e?

⁷ Buka te̱ ba bena be mako̱m ma batabata ma Yesu nde ba me̱nde̱ tombwane̱ minam ma jabea lao la diko̱ti. Ne̱ni di bino̱ nika e? Yesu a kwali ná a me̱nde̱ ‘bola longe̱ lao ońola mako̱m mao.’ (Yohane 15:13) Bato ba jemea bena ba ta longe̱ obiana Yesu a mapo̱ o wase ba me̱nde̱ jokwa o bia mo̱ na to̱ndo̱ mo̱. Ba bome na bito ka Abraham, Sara, Mose na Rahab ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱; nde e me̱nde̱ te̱ nde pula ná to̱ ban baboledi ba Yehova ba jemea pe̱ ba be̱ mako̱m ma Yesu, ná ba kuse longe̱ la bwindea.​—Yohane 17:3; Bebolo 24:15; Bon. 11:8-12, 24-26, 31.

8-9. Bupisane̱ Yohane 15:4, 5, nje jeno̱ ná di we̱le̱ bola yete̱na je mako̱m ma Yesu e, ońola nje pe̱ nika ńeno̱ mweńa e?

⁸ Je muńe̱nge̱ o bola ebolo mwemba na Yesu o langwa na lee̱ myango ma bwam ma Janea. Ponda Yesu a tano̱ o wase, a ta nde mulēdi. Botea ná a timbino̱ pe̱ o mo̱ń, Yesu ńe mulopo ma mwemba, a mabenga die̱le̱ ebol’a dikalo na ya belēdi. A me̱ne̱ miwe̱n o mapo̱ngo̱no̱ o jongwane̱ bato o bia mo̱ na Sango, nik’e mabwese̱ pe̱ mo̱ muńe̱nge̱. Mbale̱ ńe nde ná na jongwane̱ la Yehova na Yesu buka te̱ nde jeno̱ ná di tongwe̱le̱ o bola y’ebolo.​—Langa Yohane 15:4, 5.

⁹ Eyal’a Loba e malee̱ biso̱ ná bwē ná jangame̱n benga to̱ndo̱ Yesu yete̱na di mapula do̱lisane̱ Yehova. Jombweye so̱ mambo mane̱i jangame̱nno̱ bola ná di be̱ mako̱m ma Yesu.

10. Nje ye tanga laboso ná di be̱ diko̱m la Yesu e?

¹⁰ (1) Okwa o bia Yesu. Je ná di bola nika tongwea na langa kalat’a Bibe̱l ya Mateo, Marko, Lukas, na Yohane. Di dutedi te̱ myango ma longe̱ la Yesu me o Bibe̱l, di mato̱ndo̱ Yesu, di be̱ne̱ye̱ pe̱ mo̱ edube ońola muyao a tano̱ a lee̱le̱ bato. K’eyembilan, to̱ná a tano̱ nde Sango abu, a si ta a no̱ngo̱ bokwedi bao ka bautu. Nde a langwedi babo̱ nje a tano̱ o̱nge̱le̱ na ne̱ni a tano̱ a senga. (Yohane 15:15) Yesu a bo ndutu mwemba na babo̱, eya pe̱ na babo̱. (Yohane 11:32-36) Basingedi bao mo̱me̱ne̱ pe̱ bembi ná a ta  diko̱m la ba bena ba ta ba kasa mwe̱ndi mao. (Mat. 11:19) Jembilane̱ te̱ mulatako Yesu a tano̱ a be̱ne̱ na bokwedi bao, di mabe̱ne̱ mulatako ma bwam na bane̱, di bata be̱ muńe̱nge̱ na bonam, nde di bata pe̱ to̱ndo̱ Kristo na bola pe̱ mo̱ edube.

11. Nje ye tanga di londe̱ maba ná di be̱ diko̱m la Yesu e, ońola nje pe̱ nika ńeno̱ mweńa e?

¹¹ (2) Embilane̱ mbad’a dutea na ńa bola ńa Yesu. Di bati te̱ bia na jembilane̱ mbad’a dutea ńa Yesu, mulatako masu na mo̱ mu mabata be̱ ngińa. (1 Kor. 2:16) Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Yesu e? Jombweye te̱ eyembilan ewo̱. Nje e ta Yesu mweńa e ta nde bolea la bane̱ seto̱ bwane̱ mo̱me̱ne̱ muńe̱nge̱. (Mat. 20:28; Rom. 15:1-3) Kana a tano̱ a be̱ne̱ ni mbad’a dutea, a ta a le̱le̱me̱ o bolea bane̱ na o lakise̱ babo̱. A si ta a pomane̱ linga ońola nje bato ba tano̱ ba kwala jombwea mo̱. (Yohane 1:46, 47) A si ta pe̱ to̱ a be̱ne̱ye̱ bato mo̱nge̱le̱ ma bobe ońola mawuse̱ mabu ma kwaṅ. (1 Tim. 1:12-14) Ye mweńa ná jembilane̱ mbad’a dutea ńa Yesu, ebanja a kwali ná: “Nika nde be̱se̱ ba me̱nde̱no̱ jemba ná le bokwedi bam, yete̱na lo be̱n ndolo mō̱ na nune̱.” (Yohane 13:35) Ońola nje so̱ o si mabaise̱no̱ wame̱ne̱ ná, “Mo̱ na membilane̱ Yesu na bola nje ye̱se̱ ye o ngud’am ná na tike be̱ musango na bonasango na bonańango am e?”

12. Nje ye tanga di londe̱ malalo ná di be̱ diko̱m la Yesu e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di bola nika e?

¹² (3) Sue̱le̱ bonasango a Kristo. Yesu a me̱ne̱ nde nje di maboleano̱ bonasango bo̱kisabe̱ biana mo̱ Yesu nde jeno̱ o bolea mo̱. (Mat. 25:34-40) Mbadi ńe mweńa buka ye̱se̱ ńa sue̱le̱ bo̱kisabe̱ ńe nde ná di bole nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o ebol’a langwa la myango ma bwam na timbise̱ bato bokwedi, yena Yesu anedino̱ bokwedi bao ná ba bole. (Mat. 28:19, 20; Bebolo 10:42) Na jongwane̱ la “mido̱ngi mipe̱pe̱” buka te̱ nde bonasango a Kristo beno̱ ná ba londise̱ ebolo ende̱ne̱ ya te̱ dikalo o wase ńe̱se̱ ye o bolane̱ tatan. (Yohane 10:16) Yete̱na we nde mō̱ ńa mido̱ngi mipe̱pe̱, ponda te̱ o mano̱ngo̱no̱ dongo o y’ebolo, o malee̱le̱ nde ndolo o be̱nedino̱ bo̱kisabe̱ na Yesu mo̱me̱ne̱.

13. Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ malea ma Yesu me o Lukas 16:9 o ebolo e?

¹³ Di mabe̱ pe̱ mako̱m ma Yehova na Yesu yete̱na di mabola mo̱ni masu o sue̱le̱ ebolo ba madie̱le̱no̱. (Langa Lukas 16:9.) K’eyembilan, je ná di bola mabea ońola ebolo o wase ńe̱se̱; ma mabea ma mongwane̱ ná myango ma bwam mi langwabe̱ o betika; ma mongwane̱ o longa na sabangane̱ milongi mi masue̱le̱ jowe̱ la mbale̱, na wanea bonasango ba kusi mbeu a ńolo jongwane̱. Je pe̱ ná di bola mo̱ni o sue̱le̱ mwemba masu, na jongwane̱ ba bena be o ńo̱ngi. (Min. 19:17) Mbadi yi jeno̱ ná di sue̱le̱ bonasango a Kristo.

14. Bupisane̱ Efeso 4:15, 16, nje ye tanga di londe̱ mane̱i ná di be̱ diko̱m la Yesu e?

¹⁴ (4) Sue̱le̱ bedomsedi ba bebokedi ba Yehova. Di mouse̱ mulatako masu na Yesu ńe nde mulopo ma mwemba, ke̱ di masue̱le̱ ba bena ba te̱se̱be̱ o jombwea biso̱. (Langa Efeso 4:15, 16.) K’eyembilan, tatan di mawasa ná Mandabo ma Janea me̱se̱ ma bolane̱ o mbad’a bwam. Ońola nika, myemba mō̱ mi latabe̱ na mipe̱pe̱, myoyo ma myonda pe̱ mi tukwabe̱. Nik’e boli ná bebokedi be po̱nge eyek’a ekotedi. E ta so̱ e pula ná  bate̱ dikalo bō̱ ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ bete̱medi ba peńa. Ye ná e be̱ ná ban bate̱ dikalo ba jemea ba ta ba mábolea mimbu jita o mwemba mō̱, ba bitane̱le̱ pe̱ na bonasango na bonańango jita oten. Nde tatan, bangame̱n wala o mwemba mupe̱pe̱. E se̱ muńe̱nge̱ Yesu eno̱ o je̱ne̱ ne̱ni ban bonasango ba jemea ba masue̱le̱no̱ be bedomsedi e!

15. Ne̱ni diko̱m lasu na Yesu di me̱nde̱no̱ bata be̱ ngińa o kie̱le̱ ni maye̱ e?

¹⁵ Ba bena bo̱kisabe̱ na mudī musangi ba be̱n dipita la be̱ na Yesu o bwindea, o be̱ basangwedi mwemba na mo̱ ba Janea la Loba. Ba me̱nde̱ be̱ na Kristo na mbale̱, ba me̱nde̱ je̱ne̱ mo̱, ba kwala na mo̱, ba tombise̱ pe̱ ponda na mo̱. (Yohane 14:2, 3) Ba bena ba be̱n dipita la be̱ longe̱ o wase pe̱ ba me̱nde̱ tombwane̱ ndol’a Yesu na be̱ pe̱ owas’a byombwedi bao. To̱ná ba si me̱nde̱no̱ je̱ne̱ Yesu, mulatako mabu ma diko̱m na mo̱ mu me̱nde̱ bata be̱ ngińa niponda beno̱ bwane̱ longe̱ Yehova na Yesu ba boṅsane̱no̱ ońol’abu muńe̱nge̱.​—Yes. 9:5, 6.

16. Njika minam di makusano̱ yete̱na je mako̱m ma Yesu e?

¹⁶ Jemedi te̱ bebeledi ba Yesu o be̱ mako̱m mao, di makusa minam jita. K’eyembilan, di matombwane̱ ndol’ao na jongwane̱ lao botea tatan, di be̱ne̱ pe̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea. Di buki me̱se̱, diko̱m lasu na Yesu di me̱nde̱ bola ná di kuse m’bwaṅ mu peti, mwe nde mulatako ma batabata na Yehova, Sango a Yesu. Na mbale̱, nika ńe nde biso̱ edube ende̱ne̱ o belabe̱ ná mako̱m ma Yesu!