1. Ba nja bongwane̱ o bokise̱ mwemba ma Filipi e?

PONDA ńamuloloma Paulo, Silas, Lukas na Timoteo ba po̱ino̱ o mundi ma Filipi mu ta owas’a byanedi ba Roma, ba so̱i bato jita bena ba ta ba pula senga myango ma bwam ma Janea. Ban bonasango ba ko̱di bane̱i bongwane̱ o bokise̱ mwemba, na bokwedi be̱se̱ ba botea ko̱to̱me̱, yen ebe omboa munańango Lidia, nu ta nu bia kasa be̱n.​—Bebolo 16:40.

2. Njika mitakisan mu mwemba mu pomane̱no̱ kusa e?

² Mu mwemba ma peńa mu pomane̱ kusa mitakisan. Ebanja Satan a ta a bola ná basingedi ba mbale̱ ba te̱nge̱ne̱ na ngińa ebol’a dikalo ya yin kriste̱n a jemea. Paulo na Silas ba damabe̱le̱, ba dipabe̱ lońańo, ba kwesabe̱ pe̱ o beboa. Ombusa babo̱ busa o beboa, ba pe̱pe̱le̱ ba bokwedi ba peńa, bembe̱ pe̱ babo̱. Nde Paulo, Silas na Timoteo ba ta basumwe̱ o mu mundi, e me̱ne̱ne̱ biana Lukas a ta a dia owo. Nje so̱ ban bonasango na bonańango ba peńa ba wusano̱ bola e? Na jongwane̱ la mudī ma Yehova, ban badubedi ba peńa ba bengi bolea Yehova na ko̱di. (Fil. 2:12) Paulo a ta so̱ a be̱ne̱ njo̱m a bwam o bwane̱ babo̱ muńe̱nge̱!

3. Bupisane̱ Filipi 1:9-11, ońola njika mambo Paulo a kane̱no̱ e?

³ Ombusa lambo ka dom la mbu, Paulo a tiledi mwemba ma Filipi leta. O langi te̱ di leta, we ná we̱ne̱ na bo̱bise̱ la ńolo njika ndolo Paulo a tano̱ a be̱ne̱ye̱ bonasango ao. A tili ná: “Na mabwa bińo̱ be̱se̱ ńo̱ngi na ndol’a mulema ńa Kristo Yesu.” (Fil. 1:8) A tiledi babo̱ ná a makane̱  ońol’abu. A baise̱ Yehova ná ongwane̱ babo̱ ná ndol’abu e benge kola, ná bembe mambo me mweńa buka me̱se̱, ba be̱ ka ni sangi, ba si so̱njise̱ bane̱, ba benge pe̱ ya bepuma ba te̱me̱ la sim. We̱nge̱, biso̱ pe̱ je ná jokwa jita na byala ba muyao ba Paulo. Di lange so̱ nje Paulo a tiledino̱ kriste̱n a Filipi. (Langa Filipi 1:9-11.) O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ma mambo a to̱pedino̱ na ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ diwo̱ lao te̱ o ebolo.

4. (a) Bupisane̱ 1 Yohane 4:9, 10, ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ biso̱ ndolo e? (b) Nate̱na o njika dime̱ne̱ jangame̱nno̱ to̱ndo̱ Loba e?

⁴ Yehova a lee̱le̱ biso̱ ndol’ao ninde̱ne̱ ná a lom Mun’ao o wase ná a wo̱ ońola myobe masu. (Langa 1 Yohane 4:9, 10.) Ndol’a Loba e matute̱le̱ biso̱ o to̱ndo̱ mo̱. (Rom. 5:8) Nate̱na o njika dime̱ne̱ jangame̱nno̱ to̱ndo̱ Loba e? Yesu alabe̱ mi myuedi ponda a langwedino̱ bato ba Farisai ná: “To̱ndo̱ Sango, Loba lo̱ngo̱, na mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na mudī mo̱ngo̱ mwe̱se̱ na jo̱nge̱le̱ lo̱ngo̱ le̱se̱.” (Mat. 22:36, 37) Di mapula to̱ndo̱ Loba na mulema masu mwe̱se̱. Di mapula pe̱ ná ndolo di be̱nedino̱ mo̱ e benge kola buńa te̱. Paulo a langwedi kriste̱n a Filipi ná ndol’abu ńangame̱n ‘benga kola.’ Nje jeno̱ ná di bola o bata to̱ndo̱ Loba e?

5. Ne̱ni ndol’asu ńeno̱ ná e benga kola e?

⁵ Jangame̱n bia Loba ná di we̱le̱ to̱ndo̱ mo̱. Bibe̱l mo̱ ná: “Nu nu si mato̱nde̱ a si bi Loba; ebanja Loba e nde ndolo.” (1 Yohane 4:8) Ńamuloloma Paulo a kwali ná di me̱nde̱ nde bata to̱ndo̱ Yehova yete̱na di bati ńaka o “dibie̱ na o so̱ṅtane̱ la mambo le̱se̱” jombwea mo̱. (Fil. 1:9) Ponda di botedino̱ jokwa Bibe̱l, di botedi o to̱ndo̱ Loba to̱ ná di si tano̱ di bia mambo me̱se̱ jombwea mo̱. Nde nika di mabengano̱ bia Yehova, nika pe̱ nde ndolo di be̱nedino̱ mo̱ e mabengano̱ kola. Ońola nika so̱ nde yeno̱ mweńa ná jokwe Bibe̱l ponda ye̱se̱, di duteye pe̱ nje di malangano̱.​—Fil. 2:16.

6. Bupisane̱ 1 Yohane 4:11, 20, 21, ba nja bape̱pe̱ jangame̱nno̱ to̱ndo̱ ná ndol’asu e benge kola e?

⁶ Ndolo ninde̱ne̱ Loba a to̱ndino̱ biso̱ e matute̱le̱ biso̱ o to̱ndo̱ bonasango asu be̱se̱. (Langa 1 Yohane 4:11, 20, 21.) Kana di mowe̱no̱ Yehova, di mawe̱no̱ o jembilane̱ bede̱mo bao ba bwam, di mabupe̱no̱ pe̱ eyembilan a Yesu, ńena nu lee̱le̱ biso̱ ndolo ninde̱ne̱ ná a boli longe̱ lao ońol’asu; je ná jo̱nge̱le̱ ná ye nde lambo di bo̱bi o to̱ndo̱ bonasango na bonańango asu. Nde ponda iwo̱ ye ná e be̱ biso̱ ndutu o sengane̱ byanedi ba to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱. Jombweye eyembilan a mwemba ma Filipi.

7. Nje malea Paulo a bolino̱ Ewodia na Sintike ma mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁷ Ewodia bā na Sintike ba ta nde bonańango baba ba ko̱di bena ba boli ebolo “mwemba” na ńamuloloma Paulo. Nde yen ebe, bese̱le̱ ná si so̱ṅtane̱le̱ di wane diwanje̱ oteten abu. O leta lao a tiledino̱ mwemba owe̱ni ba bonańango ba tano̱, Paulo a tubi mina ma Ewodia na Sintike tobotobo, a bola pe̱ babo̱ malea ná ba “be̱ nde jo̱nge̱le̱ diwo̱ o Sango.” (Fil. 4:2, 3) Paulo e̱n ná e ta mweńa ná a langweye mwemba mwe̱se̱ ná mu ‘Bole mambo me̱se̱ esibe̱ mińuńungu na musunga ma madoi.’ (Fil. 2:14) Esibe̱ penda to̱ po̱, malea ma Paulo ma bwam ma s’ongwane̱ buka te̱ ban bonańango ba jemea baba, nde na mwemba mwe̱se̱ pe̱ o benga to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱.

8. Njika mukidi mō̱ munde̱ne̱ mu meke̱ biso̱ ná di si to̱ndo̱ bonasango asu e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di buka mo̱ e?

 ⁸ Ka Ewodia na Sintike, je ná di be̱ne̱ mukidi mō̱ munde̱ne̱ mu meke̱ biso̱ ná di si sa ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ ońola bane̱, mwe nde ko̱lo̱ngo̱n di be̱nno̱ o soke̱ miso̱ masu o mawuse̱. Biso̱ be̱se̱ di mawusa buńa te̱. Di soke̱ te̱ miso̱ masu o mawuse̱ ma bane̱, e me̱nde̱ be̱ biso̱ ndutu o to̱ndo̱ babo̱. K’eyembilan, munasango a si po̱i te̱ sangise̱ Ndabo a Janea mwemba na biso̱, nika ńe ná e lingise̱ biso̱. Di botedi so̱ te̱ o so̱nge̱le̱ mane̱ mawuse̱ me̱se̱ munasango asu a bolino̱, di me̱nde̱ nde benga linga, na ndolo di be̱nedino̱ mo̱ e wo̱ye̱. We te̱ o mulemlem ma bete̱medi, e me̱nde̱ be̱ bwam ná o duteye ninka ná: Yehova a bi mawuse̱ masu, a bi pe̱ ma munasango asu. Nde to̱ na ma mawuse̱, a to̱ndi te̱ nde biso̱ be̱se̱. Ońola ni njo̱m, jangame̱n jembilane̱ ndol’a Yehova na soke̱ pe̱ miso̱ masu o bede̱mo ba bwam ba bonasango asu. Di we̱ te̱ na ngińa o to̱ndo̱ bonasango asu, di me̱nde̱ jouse̱ mulatako masu na babo̱.​—Fil. 2:1, 2.

9. Njika mambo mō̱ me ‘mweńa buka me̱se̱’ Paulo a to̱pedino̱ o leta a tiledino̱ kriste̱n a Filipi e?

⁹ Mudī musangi ma Loba mu tute̱le̱ Paulo o jokwe̱le̱ kriste̱n a Filipi​—na yine̱ ye̱se̱​—o ‘jemba mambo me mweńa buka me̱se̱.’ (Fil. 1:10, NW) O muso̱ngi ma ma me mweńa o be̱n, sangisabe̱ la dina la Yehova, belondisedi ba myano mao, name̱ne̱ pe̱ na musango na jalatane̱ la mwemba. (Mat. 6:9, 10; Yohane 13:35) Di malee̱le̱ nde ná di to̱ndi Yehova yete̱na di boli ná man mambo ma be̱ mweńa buka me̱se̱ o longe̱ lasu.

10. Nje jangame̱nno̱ bola ná di langabe̱ ka bō̱ be ka ni sangi e?

¹⁰ Paulo a kwali pe̱ ná jangame̱n “be̱ ka ni sangi.” Nika e si mapula kwala ná jangame̱n be̱ ná ke̱nge̱nge̱. Di titi ná di be̱ ka ni sangi o mulemlem ma dime̱ne̱ na Yehova Loba. Nde Yehova a me̱nde̱ langa biso̱ ka bō̱ be ka ni sangi yete̱na di boli me̱se̱ o jouse̱ ndol’asu na jemba pe̱ mambo me mweńa buka me̱se̱. Mbadi po̱ di malee̱le̱no̱ ndol’asu ńe nde ke̱ di boli me̱se̱ ná di si so̱njise̱ bane̱.

11. Ońola nje di s’angame̱nno̱ so̱njise̱ bane̱ e?

¹¹ Din jome̱le̱ ná di si so̱njise̱ bane̱ le mweńa jita. Ne̱ni jeno̱ ná di so̱njise̱ moto e? Je ná di bola nika tongwea na longe̱le̱ la ńolo, bebo̱tedi, to̱ mo̱me̱ne̱ ebolo di mapo̱so̱no̱. Yen ebe nje jeno̱ o bola e titi bobe o miso̱ ma Yehova. Nde yete̱na nje di po̱sino̱ ye ná e takise̱ doi la mulema la nupe̱pe̱ nde na mo̱ a so̱njo̱, ’wa nde yeno̱ bobe. Yesu mo̱ ná e wusa be̱ bwam ba tinge̱ biso̱ dale la nsaṅ o ńingo, ba pimba biso̱ o munja buka ná di maso̱njise̱ mudo̱ngi mao mō̱!​—Mat. 18:6.

12. Nje eyembilan a babaedi baba be paonia e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹² Maka te̱ ne̱ni babaedi baba bena be paonia ya pond’a mususu ba we̱le̱no̱ nje Yesu a kwalino̱ o ebolo. Ba ta nde o mwemba mō̱ na babaedi baba bape̱pe̱ bena ba ta ba wa o dubisabe̱ peńa na bena ba kokedi o mbia owe̱ni ba tano̱ beka babo̱ ná ba si bola mambo mō̱. Ban ba peńa ba ta nde bo̱nge̱le̱ ná kriste̱n i s’angame̱n wala o ndabo a sinima​—to̱ mo̱me̱ne̱ jombwa sinima yena i titi bobe. Nika e takise̱ babo̱ ponda ba sengino̱ ná bane̱ babaedi baba bena be paonia balo o jombwa sinima. Na ba babaedi be paonia ba domse̱ ná ba si mala pe̱ jombwa  sinima natē̱ ban ba peńa bangwe̱le̱ doi labu la mulema o so̱ṅtane̱ nje ye bwam na nje ye bobe. (Bon. 5:14) Na nika nde ban babaedi be paonia ba lee̱le̱no̱ o bebolo seto̱ buka te̱ o bepopo ná ba to̱ndi bane̱ babaedi ba peńa.​—Rom. 14:19-21; 1 Yohane 3:18.

13. Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná moto a ko̱ o bobe e?

¹³ Mbadi nipe̱pe̱ jeno̱ ná di so̱njise̱ moto ńe nde ke̱ di tute̱le̱ mo̱ ná a ko̱ o bobe. Ne̱ni nika ńeno̱ ná e bolane̱ e? Dutea ben bete̱medi. Ombusa mo̱ jana na ngińa pond’a bwaba, mokwe̱ Bibe̱l mō̱ a timbi buka ede̱mo ao ya bobe ya so̱ki. A so̱ṅtane̱ ná a si ta pe̱ angame̱n ńo̱ belam ná bambam. A wan mawengisan o longe̱ lao na mo̱ a dubisabe̱. Ombusa ponda, munasango mō̱ a bele̱ mo̱ o ndema na mo̱ a bola mo̱ belam ba ngińa na kwala ná: “We nde kriste̱n tatan; o be̱n mudī ma Yehova. Jalea la ńolo pe̱ le nde ede̱mo ewo̱ e mawe̱ na mudī musangi. O bi te̱ jalea ńol’ango̱, o me̱nde̱ we̱le̱ ńo̱ son.” Di keke te̱ dutea betune̱ nika ńeno̱ ná e wana yete̱na nu munasango ńe o we̱ dubisabe̱ a bupe̱ ma malea ma bobe!

14. Ne̱ni ndongame̱n a kriste̱n i mongwane̱no̱ biso̱ o we̱le̱ o ebolo bediedi be bolabe̱ o Filipi 1:10 e?

¹⁴ Ndongame̱n asu ye̱se̱ ya kriste̱n i mongwane̱ biso̱ o we̱le̱ o ebolo bediedi be bolabe̱ o Filipi 1:10 o mbadi jita. Ńaboso, da la mudī la m’bwaṅ di makusano̱ o ndongame̱n asu di malee̱ biso̱ nje ye Yehova mweńa buka mambo me̱se̱. Ni londe̱ iba, di mokwa o we̱le̱ o ebolo belēdi di makusano̱ ná di be̱ ka ni sangi.  Ni londe̱ ilalo, di momabe̱le̱ o “ndolo na bebolo ba bwam.” (Bon. 10:24, 25) Nika di mabengano̱ kusane̱ bonasango asu jembame̱, nika pe̱ nde ndolo di be̱nedino̱ Loba na bonasango asu pe̱ e mabengano̱ kola. Di to̱ndi te̱ Loba na bonasango asu na mulema mwe̱se̱, di me̱nde̱ bola me̱se̱ ná di si so̱njise̱ bonasango asu.

15. Nje nika e mapulano̱ kwala ná di londe na “bepuma ba te̱me̱ la sim” e?

¹⁵ Ńamuloloma Paulo a kane̱ na iwiye̱ ná kriste̱n a Filipi i “londe na bepuma ba te̱me̱ la sim.” (Fil. 1:11) Ye̱ke̱i te̱ “bepuma ba te̱me̱ la sim” be ta be bambe̱ ndolo ońola Yehova na baboledi bao. Nik’e ta pe̱ e bambe̱ langwea la bape̱pe̱ dube̱ labu la Yesu na dipita labu la betańsedi. Filipi 2:15 e mabolane̱ edinge̱dinge̱ epe̱pe̱ ye nde, ‘pańa ka mwe̱ne̱n o mundi ma wase.’ Nika e te̱nge̱n ońolana Yesu a bele̱ bokwedi bao ná “mwe̱ne̱n ma mundi ma wase.” (Mat. 5:14-16) A boli pe̱ bokwedi bao ben byanedi ná ba ‘timbise̱ bato bokwedi,’ a kwala pe̱ ná ba me̱nde̱ “be̱ mboṅ . . . nate̱na o masu ma wase.” (Mat. 28:18-20; Bebolo 1:8) Di maya nde “bepuma ba te̱me̱ la sim” ke̱ di we̱ na ngud’asu ńe̱se̱ o yen ebolo ye mweńa buka be̱se̱.

16. Ne̱ni Filipi 1:12-14 e malee̱no̱ ná je ná di pańa ka mwe̱ne̱n to̱ e be̱ nde oteten a bete̱medi ba bobe e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

¹⁶ Je ná di pańa ka mwe̱ne̱n o to̱ njika bete̱medi. O bete̱medi bō̱, mambo mō̱ mena ma me̱ne̱ne̱ ka mukidi o langwa myango ma bwam me nde ná ma sukane̱ bola biso̱ epolo o te̱ dikalo. K’eyembilan, ńamuloloma Paulo a ta nde o beboa o ndabo ao ńa mo̱me̱ne̱ o Roma ponda a tiledino̱ kriste̱n a Filipi leta. Nde  ngo̱ko̱b’ao i s’eki mo̱ ná a si te̱ye̱ batate̱ mo̱ na bape̱pe̱le̱ mo̱ dikalo. Paulo a te̱ dikalo na ko̱di oteten a be bete̱medi, na nika e bola bonasango mbaki na ngiń’a mulema o “langwa eyala na bokenju.”​—Langa Filipi 1:12-14; 4:22.

17. Ne̱ni bonasango na bonańango bō̱ ba bengino̱ te̱ dikalo to̱ na bete̱medi ba ndutu e?

¹⁷ Jita la bonasango na bonańango asu ba malee̱le̱ mulemlem ma ngiń’a mulema ka Paulo. Be nde o bekombo owe̱ni ba titino̱ ná ba te̱ dikalo la mpoma to̱ la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱, ba mawasa so̱ nde mbadi ipe̱pe̱ beno̱ ná ba langwa myango ma bwam. (Mat. 10:16-20) O ekombo ewo̱, muboled’ebondo mō̱ a boli jo̱nge̱le̱ ná mute̱ dikalo te̱ a be̱ne̱ mao “mōnda” mwe nde, belongi bao ba mbia, myoyo mao ma mboa, mako̱m mao m’esukulu, mako̱m mao m’ebolo na beko̱lo̱ngo̱n bao. Ombusa mbu miba, muso̱ngi ma myemba o y’ebondo mu ńaki o mbad’a betańsedi. Yen ebe je nde o ekombo owe̱ni jeno̱ wonja o te̱ dikalo. Nde eyembilan a ba bonasango na bonańango ye ná yokwe̱le̱ biso̱ belēdi ba mweńa ná: Di wase ne̱ni londise̱ ebol’asu ya dikalo mbom ponda ye̱se̱ na nin mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ ngińa ni mapule̱ biso̱ o buka to̱ njika mukidi.​—Fil. 2:13.

18. Njika bedomsedi jangame̱nno̱ no̱ngo̱ e?

¹⁸ Tatan buka o pond’a kwaṅ, di no̱nge bedomsedi ba we̱le̱ o ebolo malea ma tutabe̱le̱ na mudī musangi mena me o leta Paulo a tiledino̱ kriste̱n a Filipi. Jembe so̱ mambo me mweńa buka me̱se̱, di be̱ ka ni sangi, di bole me̱se̱ ná di si so̱njise̱ bane̱, di ye pe̱ bepuma ba te̱me̱ la sim. Na nika nde ndol’asu e me̱nde̱no̱ benga kola, di bola pe̱ Sango asu ńa ndolo, Yehova, edube.