1. Njika ńo̱ngi biso̱ be̱se̱ di be̱nno̱ ońola mbia masu e?

MUNAŃANGO mō̱ nu belabe̱ ná Pauline * mo̱ ná: “Botea na ponda nokono̱ mbale̱, ńo̱ng’am e ta nde ná mbia mam mwe̱se̱ mu be̱ na mba o Paradisi, na ta na pula tobotobo ná mom’am Wayne n’eso̱mb’asu ya mun’a mome ba boleye Yehova mwemba na mba.” Mo̱ o be̱n elong’ango̱ ya mbia e si bedi bie̱ Yehova na to̱ndo̱ mo̱ e? Ke̱ wa pe̱ o be̱n nde mulemlem ma ńo̱ngi ka Pauline ná mbia mo̱ngo̱ mu boleye Yehova mwemba na wa.

2. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

² Di titi ná di ńakisane̱ mbia masu ná mwemeye myango ma bwam, nde je ná jongwane̱ babo̱ o tele̱ milema mabu o senga mwe̱ndi ma Bibe̱l. (2 Tim. 3:14, 15) Ońola nje jangame̱nno̱ te̱ye̱ mbia masu dikalo e? Ońola nje jangame̱nno̱ lee̱le̱ ndedi e? Nje jeno̱ ná di bola o jongwane̱ mbia masu ná mo̱ pe̱ mu to̱nde Yehova ka biso̱ e? Ne̱ni pe̱ bato be̱se̱ o mwemba masu beno̱ ná bongwane̱ biso̱ e?

3. Bupisane̱ 2 Petro 3:9, ońola nje te̱ye̱ mbia masu dikalo e?

³ Son a ponda, Yehova a me̱nde̱ wana su la yen ebe̱yed’a mambo. Ba bena “be o bete̱medi ba mudī be mapule̱ ońola longe̱ la bwindea” buka te̱ nde ba me̱nde̱ jongisabe̱. (Bebolo 13:48, NW) Di mabolane̱ ponda na ngudi jita o te̱ye̱ be̱n ba bato be o wuma di majano̱ dikalo, e te̱nge̱n so̱ ná di pule  ná mbia masu pe̱ mu boleye Yehova na biso̱. Tet’asu ńa ndolo, Yehova, “a si mapula ná dongo ba bumbe, nde ná be̱se̱ bate̱le̱.”​—Langa 2 Petro 3:9.

4. Njika diwuse̱ jeno̱ ná di po̱ngo̱ ke̱ je o te̱ye̱ mbia masu dikalo e?

⁴ Di si dimbea ná o be̱n mbad’a bwam na ńa bobe ńa langwea bato mwe̱ndi ma jongise̱. K’eyembilan, je ná di kwalisane̱ moto di si bino̱ na muyao, nde di be̱ kolokwasi ke̱ je o kwalisane̱ mbia masu.

5. Nje di s’angame̱nno̱ dimbea oboso ná di mate̱ye̱ mbia masu dikalo e?

⁵ Bō̱ basu ba mombwe̱ ke̱ bo̱nge̱le̱ nged’a boso ba kekino̱ te̱ye̱ mbia mabu dikalo, ba wusa to̱ndo̱ bola diwengisan. Ńamuloloma Paulo a boli kriste̱n malea ná: “Byala bańu be be̱ nde ponda ye̱se̱ ba muyao, be ńe̱ngisabe̱ na wanga; lo bie ne̱ni langame̱nno̱ bola moto te̱ jalabe̱.” (Kol. 4:5, 6) Ye bwam ná jo̱nge̱le̱ man malea ke̱ di makwalisane̱ mbia masu. E titi te̱ nika, ke̱ di me̱nde̱ nde bwese̱ babo̱ ndutu o mulopo ma jongwane̱ babo̱ ná ba sengane̱ biso̱.

6-7. Bola eyembilan e malee̱ ońola nje yeno̱ mweńa ná kriste̱n e so̱ṅtane̱ mom’ao to̱ munj’ao nu si maboleye̱ Yehova.

⁶ Bia so̱ṅtane̱ nune̱. Pauline di se̱le̱no̱ kwalea mo̱ ná: “O bebotedi, ńo̱ng’am e ta nde ná na kwalisane̱ nde mom’am jombwea Loba na Bibe̱l buka te̱. Di si ta pe̱ di kwalea ‘mambo ma longe̱’ ma buńa te̱.” Nde mom’a Pauline Wayne a si ta a be̱ne̱ so̱ṅtane̱ la Bibe̱l ndongo, a si ta pe̱ to̱ a so̱ṅtane̱ nje Pauline a tano̱ a kwalisane̱ mo̱. O je̱ne̱ lao, nje ye̱se̱ e ta munj’ao o mulopo e ta nde ebasi. A ta so̱ a bwa bo̱ngo̱ ná munj’ao e o so̱lo̱ o ńaṅ la bobe, na ná e pe̱ o lemsabe̱.

 ⁷ Pauline a memba ná o pambo a ponda po̱ a ta nde a tombise̱ ponda jita bebiamu bō̱ na su la woki iwo̱ na bonasango na bonańango​—o ndongame̱n, o dikalo, na o longe̱le̱ ńolo. Pauline mo̱ ná: “Ponda iwo̱, Wayne a ta nde a bomane̱ bolongi ewolo ke̱ a wu, a ta nde e̱ne̱ ná e muso̱lo̱ki.” Ńo̱ng’a Wayne e ta nde ná munj’ao na mun’ao ba be̱ na mo̱. A si ta a bia na ba nja ba tano̱ ba tombise̱ ponda, e ta pe̱ nde e ne̱ne̱n biana mako̱m ma munj’ao ma peńa ma ta mā mo̱ mweńa jita buka mo̱ mom’ao. Na Wayne a sema Pauline ná a mabwa diba. Mo̱ we o dutea njika mbadi Pauline a wusano̱ bola ná a so̱ṅtane̱ mom’ao e?

8. Bupisane̱ 1 Petro 3:1, 2, nje ye ná e tapa mbia masu buka byala basu e?

⁸ Bola ná bedangwedi bo̱ngo̱ be bole mboṅ. Ponda iwo̱, nje di mabolano̱ e matapa mbia masu buka nje di makwalano̱. (Langa 1 Petro 3:1, 2.) Pauline a timbi jemba nika. Mo̱ ná: “Na ta na bia ná Wayne a to̱ndi biso̱, ná a si ta pe̱ to̱ a pula bwa diba na mbale̱, nde musemako mao mu boli mba so̱ṅtane̱ ná nangame̱n botea bola mambo ka nje te̱ Yehova a do̱lisanno̱. O mulopo ma to̱po̱ jita na ta nde nangame̱n bola eyembilan a bwam tongwea na bedangwedi bam.” Pauline a si ta pe̱ a ńakisane̱ Wayne ná ba kwaleye ońola Bibe̱l, a botedi so̱ nde kwalisane̱ mo̱ ońola mato̱ti mape̱pe̱ ma longe̱ la buńa te̱. Wayne e̱n ná a bati be̱ muyao na sengane̱, mun’abu pe̱ a bata be̱ne̱ bede̱mo ba bwam. (Min. 31:18, 27, 28) Ponda Wayne e̱nno̱ tombwane̱ mwe̱ndi ma Bibe̱l mu wanno̱ o mbia mao, a tele̱ mo̱nge̱le̱ na mulema mao o senga mwe̱ndi m’Eyal’a Loba.​—1 Kor. 7:12-14, 16.

9. Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ titimbe̱ e?

 ⁹ Be̱ titimbe̱ o keka jongwane̱ mbia mo̱ngo̱. Yehova a boli biso̱ eyembilan. A maloma baboledi bao “loma na loma” o bola bato epolo ná ba kase myango ma bwam ná ba tombwane̱ longe̱. (Yer. 44:4) Ńamuloloma Paulo pe̱ a langwedi Timoteo ná a tingame̱ o jongwane̱ bato. Ońola nje e? Ebanja a boli te̱ nika, ke̱ a me̱nde̱ jongise̱ mo̱me̱ne̱ na ba pe̱ ba masengane̱ mo̱. (1 Tim. 4:16) Di to̱ndi mbia masu, ońola nika nde di mapulano̱ ná mu bie mbale̱ ńe o Eyal’a Loba. Na ponda, byala na bebolo ba Pauline be wanedi mbia mao tombwane̱. O nin we̱nge̱, e muńe̱nge̱ bwambi o bolea Yehova mwemba na mom’ao. Babo̱ babane̱ be nde paonia, Wayne e pe̱ o bolea ka mutudu.

10. Ońola nje jangame̱nno̱ be̱ we̱lisane̱ e?

¹⁰ Be̱ we̱lisane̱. Ponda di no̱ngino̱ bedomsedi ba die̱le̱ longe̱ lasu bupisane̱ mambenda ma Loba, di tuko bedangwedi basu na dube̱ lasu. Ye ná e be̱ mbia masu ndutu o kasa man mawengisan. Lambo laboso ba yo̱kino̱ maka le nde ná di si mano̱ngo̱ pe̱ dongo na babo̱ o mambo ma politik to̱ o ngando ya bebasi. Belongi ba mbia bō̱ be ná be botea lingane̱ biso̱. (Mat. 10:35, 36) Nde di s’o̱nge̱le̱ ná ba si me̱nde̱ tukwa to̱ buńa. Jese̱le̱ te̱ wasa jongwane̱ babo̱ o so̱ṅtane̱ dube̱ lasu, ke̱ e mabe̱ nde biana di mákaise̱ nde babo̱ ná ba titi ka ni dongame̱n o kusa longe̱ la bwindea. Yehova a si bake̱ biso̱ ebol’a bekaisedi​—Yesu nde a bake̱no̱ y’ebolo. (Yohane 5:22) Je te̱ we̱lisane̱, mbia masu mu me̱nde̱ sukane̱ lambe̱ye̱ biso̱ toi o senga mwe̱ndi masu.​—Ombwa edinge̱le̱ “ Bolane̱ mulomba masu o lee̱.”

11-13. Nje mbadi Alise a no̱ngedino̱ bayedi bao e mokwe̱le̱no̱ wa e?

¹¹ Be̱ muyao, nde o s’ese̱le̱ tomtom ná mbia mo̱ngo̱ mu tukwe bedomsedi bo̱ngo̱. (Min. 15:2) Jombweye eyembilan a Alise. Oko o bia Yehova ke̱ e o ekombo epe̱pe̱, etum na bayedi bao, bena ba si ta ba dube̱ Loba, ba ta pe̱ nde bato ba politik. A ta e̱ne̱ ná angame̱n pomane̱ langwea babo̱ mambo ma bwam a tano̱ okwa. Alise mo̱ ná: “Wenge̱le̱ te̱ pond’a bwaba denge̱ o mabīse̱ mbia mo̱ngo̱ ná o tuko dube̱ na bedangwedi bo̱ngo̱, nika ńe ná e bwese̱ babo̱ ndutu jita.” A tiledi bayedi bao maleta, a baise̱ babo̱ nje ba mo̱nge̱le̱no̱ jombwea belēdi ba Bibe̱l o mato̱ti mō̱ a tano̱ a pite̱ ná me ná ma bwese̱ babo̱ muńe̱nge̱, k’eyembilan ndolo. (1 Kor. 13:1-13) A timbise̱le̱ bayedi bao masoma ońola dibongo la bwam ba bongono̱ mo̱, a lomea pe̱ babo̱ mabea. Ponda alono̱ pe̱pe̱le̱ babo̱ ombo’abu, a we̱ na ngud’ao ńe̱se̱ ná ongwane̱ ńango o bola bebolo ba mboa. O bebotedi bayedi bao ba si ta muńe̱nge̱ ponda a langwedino̱ babo̱ dube̱ lao la peńa.

¹² Niponda Alise a tano̱ omboa bayedi bao, a bengi walane̱ bolanga bao ba Bibe̱l oboso. Mo̱ ná: “Nika ńongwane̱ ńango am o so̱ṅtane̱ nate̱na njika dime̱ne̱ Bibe̱l ńeno̱ mba mweńa.” Na sango a Alise a domse̱ ná a mokwa Bibe̱l o so̱ṅtane̱ ońola nje mun’ao a tukono̱ mo̱nge̱le̱. Janda lao di ta nde ná a so̱ njo̱m a misan. Alise mo̱ ná: “Na boli mo̱ Bibe̱l, na tilea pe̱ mo̱ ngus’a byala oteten ao.” Nje nika e wanno̱ e? O mulopo ma so̱ njo̱m a misan, nje sango a Alise a langino̱ o Eyal’a Loba, e tapi mo̱ jita.

¹³ Jangame̱n be̱ muyao nde di s’ese̱le̱ ná mbia masu mu tukwe bedomsedi basu, to̱ e be̱ nde ná e mapula ná di we̱lisane̱ mitakisan. (1 Kor. 4:12b) K’eyembilan, Alise a ta angame̱n we̱lisane̱ mitakisan ma ńango. Mo̱ ná: “Ponda na dubisabe̱no̱,  mama a kwali nde ná na si to̱ndi mo̱.” Nje Alise a bolino̱ e? Mo̱ ná: “O mulopo ma banga kwalea ońola dube̱ lam la peńa, na teleye̱ nde mo̱ n’edube ye̱se̱ ná na no̱ngi bedomsedi o be̱ Mboṅ a Yehova, na si matukwa pe̱ to̱ bedomsedi bam. Na keki langwea ńango am ná a be̱ mbaki ná na to̱ndi mo̱. Biso̱ babane̱ jei mbembe, na mba nipe̱le̱ mo̱ da a to̱ndino̱. Botea ni ponda nde ńango am a botedino̱ jemea ná Bibe̱l ńe o tukwa mba o be̱ mot’a bwam.”

14. Ońola nje di s’angame̱nno̱ jese̱le̱ ná mbia masu mu tukwe bedomsedi di no̱ngino̱ o bolea Yehova e?

¹⁴ Nika ńe ná e no̱ngo̱ ponda ná mbia masu mu so̱ṅtane̱ bwam nate̱na njika dime̱ne̱ bolea la Yehova leno̱ biso̱ mweńa. K’eyembilan, ponda Alise a domse̱no̱ o be̱ paonia o mulopo ma bola ebolo bayedi bao ba po̱sedino̱ mo̱, ńango ei pe̱te̱. Nde Alise a tingame̱ o bedomsedi bao. Mo̱ ná: “O bo̱bise̱ te̱ o mudi mō̱, mbia mo̱ngo̱ mu me̱nde̱ jepe̱ wa o mine̱ midi. Nde we te̱ muyao o tingame̱ pe̱ o bedomsedi bo̱ngo̱, bō̱ babu be ná ba sengane̱ wa.” Nika nde Alise a kusino̱. O nin we̱nge̱ sango na ńango be nde paonia, sango e pe̱ mutudu.

15. Bupisane̱ Mateo 5:14-16 na 1 Petro 2:12, ne̱ni “bebolo ba bwam” ba bane̱ be mongwane̱no̱ mbia masu e?

¹⁵ Yehova Loba a maduta nde bato ná ba ye na mo̱ tongwea na ‘bebolo ba bwam’ ba mwemba. (Langa Mateo 5:14-16; 1 Petro 2:12.) Yete̱na mom’ango̱ to̱ munj’ango̱ a titi Mboṅ a Yehova, mo̱ a bi bonasango na bonańango ba mwemba mo̱ngo̱ e? Pauline ńena di se̱le̱no̱ kwalea,  a ta a bele̱ bonasango na bonańango ombo’ao ná mom’ao, Wayne, a we̱le̱ bia babo̱. Wayne e o jo̱nge̱le̱ ne̱ni munasango mō̱ ongwane̱no̱ mo̱ o bia ba nja be Mboṅ a Yehova na mbale̱. Mo̱ ná: “A no̱ngi buńa bō̱ ba wumse̱ buka te̱ ná ombwe bo̱l na mba o television. Na mba na kwala ná, ‘Mo̱ pe̱ e po̱n ná a kwalea mambo mape̱pe̱!’”

16. Ońola nje jangame̱nno̱ bele̱ mbia masu o ndongame̱n e?

¹⁶ Mbadi po̱ ńa bwam ńa jongwane̱ belongi ba mbia masu ńe nde ná di bele̱ babo̱ o jukea na biso̱ o ndongame̱n. (1 Kor. 14:24, 25) Ndongame̱n a boso Wayne ukedino̱ e ta nde​—Jo̱nge̱le̱ la kwed’a Yesu​—ońolana e ta nde ombus’ebolo, na ná e si minda pe̱ to̱. Mo̱ ná: “Na si so̱ṅtane̱ ekwali bwam, nde nje e ńakisane̱ mba e ta nde bato. Ba sisedi mba be̱be̱, ba some̱le̱ mba po̱ la bwam, ba soma mba na dia. Ba lee̱le̱ muyao ma mbale̱.” Munasango mō̱ na munj’ao bena ba ta Pauline muyao tobotobo, ba ta be̱ bongwane̱ mo̱ o jombwea mun’ao o ndongame̱n na o dikalo. Ponda so̱ Wayne a domse̱no̱ ná a mapula so̱ṅtane̱ bwam dube̱ la Pauline la peńa, a baise̱ nde nu munasango ná okwe̱le̱ mo̱ Bibe̱l.

17. Ońola nje di s’angame̱nno̱ sa biso̱me̱ne̱ e, nde ońola nje di s’angame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ ná mbia masu mu si me̱nde̱ tukwa to̱ buńa e?

¹⁷ Di pite̱ ná mbia masu mwe̱se̱ mu me̱nde̱ bolea Yehova mwemba na biso̱. Nde to̱ na miwe̱n masu me̱se̱ o jongwane̱ mbia masu o timba baboledi ba Yehova, be ná ba si kase mbale̱. Yete̱na nika nde ńe mitakisan masu, di si sa biso̱me̱ne̱ ońola bedomsedi babu. Omo̱ń a me̱se̱, di titi ná di ńakisane̱ to̱ moto o jemea dube̱ lasu. Nde mbia mo̱ngo̱ mwe̱n te̱ ne̱ni weno̱ bonam ońolana o mabolea Yehova, nika ńe ná e tapa babo̱. Kane̱ ońol’abu. Kwalisane̱ babo̱ na muyao. O s’ese̱le̱ jongwane̱ babo̱! (Bebolo 20:20) Be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ namse̱ miwe̱n mo̱ngo̱. Ye pe̱ te̱ ná mbia mo̱ngo̱ mu po̱si o sengane̱ wa, ke̱ mu me̱nde̱ jongisabe̱!