Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 31

“Di si mabo̱bo̱”!

“Di si mabo̱bo̱”!

“Ońola nika di si mabo̱bo̱.”​—2 KOR. 4:16.

MWENGE 128 Be̱ titimbe̱ nate̱n’o su

EBONGOLO *

1. Nje kriste̱n yangame̱nno̱ bola ná i po̱ne̱ pembisan a mīla ma longe̱ o su e?

KRISTE̱N ye nde o pembisan a mīla ma longe̱. E be̱ ná je nde o botea ńa mīla to̱ ná ye etum a mimbu jeno̱ o ni pembisan, jangame̱n benga ńa mīla natē̱ di kata mutila ma dime̱ne̱. Malea mena ńamuloloma Paulo a bolino̱ kriste̱n a Filipi me ná membe̱ biso̱ o ńa nate̱n’o su. Bonasango bō̱ ba mu mwemba m’ebwe’a mbu yaboso ba ta ba mábotea bolea Yehova etum a mimbu ponda ba kusino̱ leta la Paulo. Ba ta ba ńa mīla bwam, nde Paulo a yikiye̱ babo̱ ná bangame̱n be̱ titimbe̱ o benga ńa mīla. A ta a pula ná ba benge ‘ńa mīla o po̱ o dime̱ne̱’ kapo̱ ka mo̱.​—Fil. 3:14.

2. Ońola nje malea Paulo a bolino̱ kriste̱n a Filipi ma po̱ino̱ o ponda ni te̱nge̱n e?

2 Malea Paulo a bolino̱ kriste̱n a Filipi ma po̱i nde o ponda ni te̱nge̱n. Mwemba mu botedi o takisabe̱ botea o bokabe̱ lao. Nik’e botedi nde ponda Paulo na Silas ba tunge̱no̱ o Filipi o mbu 50 P.A. bupisane̱ bediedi ba Loba ná ‘bekame̱ne̱ o Makedonia.’ (Bebolo 16:9) Oten ba dongame̱n muto mō̱ dina lao ná Lidia, “a ta a senga; na Sango a tele̱ mo̱ mulema” o senga myango ma bwam. (Bebolo 16:14) A pomane̱ dubisabe̱ mwemba na ndabo ao. Nde Diabolo a botedi wana mitakisan. Bome ba mundi ba ta ba putea Paulo na Silas, ba wana babo̱ oboso ba go̱bina, ba numa babo̱ njo̱m ni si te̱nge̱n ná ba mawana mpungu o mundi. Paulo na Silas ba dipabe̱, ba we̱le̱be̱ o beboa, ba kwalane̱ pe̱ babo̱ ná basumwe̱ o mundi. (Bebolo 16:16-40) Mo̱ bese̱le̱ ná ba bo̱be e? Ke̱m! Nje bonasango na bonańango ba mwemba mu ta mu wa bokisabe̱ peńa ba bolino̱ e? Ba lee̱le̱ eyembilan a bwam ná ba ta titimbe̱! Esibe̱ penda eyembilan a bwam ya Paulo na Silas yembe̱ babo̱ jita.

3. Nje Paulo a so̱ṅtane̱no̱ e, njika myuedi pe̱ di me̱nde̱no̱ jombwea e?

3 Paulo a ta a domse̱ ná a si mabo̱bo̱. (2 Kor. 4:16) Nde a ta a bia ná, ná a ńe mīla nate̱n’o su angame̱n soke̱ miso̱ mao na mo̱nge̱le̱ mao o mutila ma dime̱ne̱. Nje eyembilan a Paulo e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Njika byembilan ba dube̱ ba nin pond’asu be malee̱ ná je ná di be̱ titimbe̱ to̱ na mitakisan e? Ne̱ni pe̱ dipita lasu la kie̱le̱ ni maye̱ di mabatano̱ jembe̱ biso̱ ná di si bo̱bo̱ e?

NE̱NI EYEMBILAN A PAULO YENO̱ NÁ E WANEA BISO̱ TOMBWANE̱

4. Ne̱ni Paulo a we̱no̱ o walame̱ne̱ mo̱me̱ne̱ o ebol’a Yehova to̱ na bete̱medi bao e?

4 Dutea te̱ mambo me̱se̱ mena ńamuloloma Paulo a tano̱ a bola ponda a tiledino̱ kriste̱n a Filipi. A ta nde o beboa o ndabo ao ńa mo̱me̱ne̱ o Roma. A si wusa busa o te̱ dikalo. Nde a bengi we̱le̱ mo̱me̱ne̱ mususu o te̱ye̱ bape̱pe̱le̱ mo̱ dikalo na tilea pe̱ myemba m’etum maleta. Mulemlem pe̱ nin we̱nge̱, kriste̱n jita yena yā nde o ndabo i matombwane̱ o langwea be̱se̱ ba mapo̱ ombo’abu myango ma bwam. Ba matilea pe̱ bato e titino̱ bu o dongame̱n boso na boso maleta ma membe̱.

5. Bupisane̱ byala bao be o Filipi 3:12-14, nje yongwane̱ Paulo o soke̱ miso̱ mao o dime̱ne̱ e?

5 Paulo a s’ese̱le̱ ná mambo ma bwam to̱ ma bobe a bolino̱ ma bole ná a si we̱le̱ mo̱me̱ne̱ mususu o bolea Yehova. Mo̱me̱ne̱ a kwali ná ye mo̱ mweńa o dimbea “ma me ombusa” ná a we̱le̱ sambise̱ mā o “mambo me oboso,” ná a po̱ne̱ pembisan o su. (Langa Filipi 3:12-14.) Njika mambo mō̱ ma wusa denge̱le̱ Paulo e? Laboso, Paulo a ta a tongwe̱le̱ mambo jita ke̱ a dia o ebas’a Bajū. Nde, a langi ma mambo ka “dibunje.” (Fil. 3:3-8) Di londe̱ maba, a s’ese̱le̱ ná jombwe̱ ońola bobe a se̱le̱no̱ bolane̱ kriste̱n di ńo̱se mo̱. Di londe̱ malalo, a si dutedi ná a mábola jita ońola Yehova, a titi pe̱ eto̱m o tuse̱ ńolo. Paulo a bengi tuse̱ ńolo eyeka o ebol’a dikalo, to̱ na mitakisan jita a kusino̱: A we̱le̱be̱ o beboa, a dipabe̱, angwabe̱ madale, indi o munja, a kandane̱ da, a be̱ pe̱ musamba. (2 Kor. 11:23-27) Nde esibe̱ jombwea nje a tano̱ a mábola to̱ ndutu a tano̱ a mákusa, Paulo a ta a bia ná a s’angame̱n bo̱bo̱, angame̱n benga bolea Yehova. Biso̱ pe̱ jangame̱n nde bola mulemlem.

6. Njika mambo mō̱ ma “ma me ombusa” jangame̱nno̱ dimbea e?

6 Ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ eyembilan a Paulo o ‘dimbea ma me ombusa’ e? Yen ebe bō̱ basu ba mombwe̱ myobe ba bolino̱ o ponda ni tombi. Yete̱na mi mitakisan nde o be̱nno̱, we ná o te̱se̱ mudango ma jokwa la wame̱ne̱ di se̱medi o jabea la diko̱ti la Kristo. Joko te̱, di dutea, di kane̱ pe̱ jombwea di to̱ti lena di membe̱, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o sibise̱ mulema. Mulema mu si me̱nde̱ pe̱ taka biso̱ ońola myobe masu Yehova a lakise̱no̱. Jombweye belēdi bepe̱pe̱ Paulo a mokwe̱le̱no̱ biso̱. Yen ebe bō̱ bese̱le̱ ebol’a musawedi ná ba bupe̱ myam ma Janea. Ye te̱ nika, mo̱ je ná di dimbea mambo me ombusa, nika ńe nde ná, di banga jo̱nge̱le̱ mambo jese̱le̱no̱ e? (Mis. 11:4-6; Mul. 7:10) “Ma me ombusa” nika ńe pe̱ ná e be̱ mambo di bolino̱ o ebol’a Yehova to̱ mitakisan mena di lembe̱no̱ o mińa mi tombi. O ka mbale̱, jo̱nge̱le̱ te̱ ne̱ni Yehova a namse̱no̱ na sue̱le̱ pe̱ biso̱ min mimbu me̱se̱ jeno̱ o bolea mo̱, nika e mabata sise̱le̱ biso̱ be̱be̱ na Tet’asu. Nde, di s’o̱nge̱le̱ to̱ buńa ná di mábola jita ońola Yehova.​—1 Kor. 15:58.

O pembisan a mīla ma longe̱, di s’angame̱n jombwa o mom to̱ o dimo̱se̱, di soke̱ nde miso̱ masu o dime̱ne̱ (Ombwa dongo 7)

7. Bupisane̱ 1 Korinto 9:24-27, nje e mapule̱ ná di kuse bowe̱n ba pembisan a mīla e? Bola eyembilan.

7 Paulo a ta a so̱ṅtane̱ bwam ben byala ba Yesu ná: “Bińo̱ embe̱ [na ngińa].” (Lukas 13:23, 24) Paulo a ta a bia ná, mulemlem ka Kristo, a ta angame̱n jembe̱ na ngińa o longe̱ lao le̱se̱. Ońola nika nde a kobisanno̱ longe̱ lasu la kriste̱n na pembisan a mīla. (Langa 1 Korinto 9:24-27.) Muńe̱ mīla o pembisan, a masoke̱ nde miso̱ na jo̱nge̱le̱ lao o mutila ma dime̱ne̱, a samba pe̱ to̱ nje ye ná e denge̱le̱ mo̱. K’eyembilan, bańe̱ mīla o pembisan be ná ba ńa o ngea ni be̱n sapi na mambo mape̱pe̱ mena me ná ma denge̱le̱ babo̱. Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná muńe̱ mīla o pembisan e ná a te̱me̱ o nina la wind’a sapi mambo ma bwam me oten e? Ke̱m, a titi ná a bola nika yete̱na a mapula kusa bowe̱n! O pembisan a mīla ma longe̱, biso̱ pe̱ jangame̱n samba mambo me ná ma denge̱le̱ biso̱. Di soke̱ te̱ miso̱ masu na jo̱nge̱le̱ lasu o dime̱ne̱, jembe̱ pe̱ na ngińa kana Paulo a bolino̱, di me̱nde̱ kusa bowe̱n!

NE̱NI BENGA BOLEA YEHOVA TO̱ NA MITAKISAN

8. Njika mitakisan milalo di me̱nde̱no̱ jombwea e?

8 Jombweye te̱ tatan mitakisan milalo mena me ná mi bo̱bise̱ biso̱. Dipita di makiṅakiṅane̱, bo̱bo̱ di mawe̱ na bodun, na mitakisan mi tiki biso̱ o ńolo. Je ná di tombwane̱ ke̱ joko ne̱ni bape̱pe̱ ba lembe̱no̱ be bete̱medi.​—Fil. 3:17.

9. Ne̱ni dipita di makiṅakiṅane̱ leno̱ ná di bo̱bise̱ biso̱ e?

9 Dipita di makiṅakiṅane̱. Di pite̱ mambo ma bwam Yehova a kakane̱no̱ biso̱. Ponda muto̱ped’a mudī ńa Yehova Habakuk a langono̱ ebabad’ao ya ńo̱ngi ná Yehova a bo̱le̱ bete̱medi ba bobe be ta o Yuda, Yehova a langwedi nde mo̱ ná “enge̱le̱.” (Hab. 2:3) Niponda jeno̱ o je̱ne̱ biana belondisedi ba dipita lasu be o kiṅakiṅane̱, je ná di bo̱lo̱ne̱ ko̱d’asu. (Min. 13:12) Ye nde nje bonasango bō̱ ba kusino̱ walea la mbu 1914. O ni ponda, jita la kriste̱n yo̱kisabe̱ i ta i pite̱ ná i makusa bowe̱n babu o mo̱ń, o mbu 1914. Ponda nika e si bolane̱no̱, ne̱ni bajemea ba lembe̱no̱ dipita labu di ta di kiṅakiṅane̱ e?

Royal na Pearl Spatz ba s’e̱n belondisedi ba dipita labu la wala o mo̱ń o 1914, nde ba bengi bolea Yehova na jemea mimbu jita (Ombwa dongo 10)

10. Ne̱ni babaedi bō̱ ba lembe̱no̱ dipita di makiṅakiṅane̱ e?

10 Jombweye eyembilan a kriste̱n a jemea iba i buki di bo̱bo̱. Munasango Royal Spatz a dubisabe̱ nde o mbu 1908 ke̱ a be̱n 20 ma mbu. A ta mbaki ná a me̱nde̱ wala o mo̱ń son a ponda. Ponda a kwalane̱no̱ munańango Pearl ná a mapula ba mo̱ o mbu 1911, na mo̱ a langwea mo̱ ná: “O bi nje e male̱ tombe̱ o 1914. Yete̱na jangame̱n bane̱ ye bwam di bola nika tatan!” Mo̱ ban babaedi bese̱le̱ pembisan a longe̱ ponda ba si kusino̱ bowe̱n ba wala o mo̱ń o mbu 1914 e? Ke̱m, ebanja ba se̱le̱ nde we̱le̱ babo̱me̱ne̱ mususu o bolea Loba, seto̱ o wala o mo̱ń. Ba ta ba domse̱ o ńa mīla ma pembisan a longe̱ na titimbe̱. Royal na Pearl ba tiki be̱ ko̱di na jemea natē̱ ba po̱le̱ pembisan abu ńa mīla ma longe̱ o su o wase ombusa mimbu jita. Ye̱ke̱i te̱ ńo̱ng’ango̱ ńe nde ná we̱ne̱ ne̱ni Yehova a masangise̱no̱ dina lao, a malingeano̱ doi lao la byanedi lasam na londise̱ pe̱ makaki mao me̱se̱. Be̱ mbaki ná man mambo ma me̱nde̱ bolane̱ o ponda Yehova a te̱se̱no̱. Ná ni ponda e maya po̱, di walame̱ne̱ biso̱me̱ne̱ o bolea Loba lasu, di s’ese̱le̱ tomtom ná dipita di makiṅakiṅane̱ di bo̱bise̱ biso̱.

To̱ na bodun, Arthur Secord (o dimo̱se̱) a ta a le̱le̱me̱ o jembe̱ na ngińa ná a boleye Yehova (Ombwa dongo 11)

11-12. Ońola nje jangame̱nno̱ benga bolea Yehova na jemea to̱ e be̱ nde ná di si be̱n pe̱ ngudi e? Bola eyembilan.

11 Bo̱bo̱ di mawe̱ na bodun. Diwengisan na muńe̱ mīla ńa mbale̱, o si be̱n ńo̱ng’a ngiń’a mison ná walane̱ pembisan a mīla ma longe̱ oboso, ná o bate ńaka o mbad’a mudī. Jita la ba bena ba si be̱n pe̱ ngiń’a mison ba dia te̱ nde ba be̱n ńo̱ng’a bolea Yehova na ngud’abu ńe̱se̱. (2 Kor. 4:16) K’eyembilan, ponda munasango Arthur Secord * a po̱ino̱ 88 ma mbu a ta a mábolea o Bete̱l 55 ma mbu. A ta a mábo̱bo̱, a si be̱ne̱ pe̱ to̱ ja la bwam. Buńa bō̱, muboled’a do̱kita a ta a po̱ bolea mo̱, a sisea be̱be̱ na no̱ngo̱ lao, na mo̱ ombwa mo̱, a kwalisane̱ mo̱ na ndolo ná: “A munasango Secord, nin ńolo e dango nde kilometa jita o ebol’a Yehova nē̱!” Nde Arthur a si ta ombwea nje a bolino̱ o ponda ni tombi. Ombo nde mo̱, a ńamwe̱le̱ lo̱, nde alabe̱ mo̱ ná: “E, nika ńe mbale̱. Nde seto̱ nje di bolino̱ nde ye mweńa. Nje ye mweńa jita ye nde ná di be̱ jemea.”

12 Yen ebe ye mimbu jita we̱nge̱ weno̱ o bolea Yehova, nde tatan o me̱ne̱ ná si be̱ne̱ la ja la bwam le o jeka wa ná o si bola na ngud’ango̱ ńe̱se̱ ka nje te̱ o tano̱ o bola kwaṅ. Yete̱na nika, o si bo̱bo̱. Be̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi ebol’a jemea o bolino̱ o mińa mi tombi. (Bon. 6:10) O si dimbea pe̱ to̱ ná seto̱ dime̱ne̱ la nje di maboleano̱ Yehova nde di malee̱ ndolo ninde̱ne̱ di to̱ndino̱ mo̱. O diwengisan, di malee̱ nde nate̱na njika dime̱ne̱ di to̱ndino̱ Yehova ke̱ di kombe̱ muńe̱nge̱ na dipita lasu, di bola pe̱ na ngud’asu ńe̱se̱. (Kol. 3:23) Yehova a bi myoyo masu, a si mabaise̱ pe̱ to̱ biso̱ ná di bole nje e buki ngud’asu.​—Marko 12:43, 44.

Anatoly na Lidiya Melnik ba ta jemea na titimbe̱ to̱ na mitakisan (Ombwa dongo 13)

13. Ne̱ni myango ma Anatoly na Lidiya mi membe̱no̱ biso̱ o benga bolea Yehova to̱ na jita la mitakisan e?

13 Mitakisan mi tiki biso̱ o ńolo. Baboledi ba Yehova bō̱ ba lembe̱ ndutu na mitakisan mimbu jita. K’eyembilan, Anatoly Melnik * a ta nde a be̱ne̱ 12 la mbu buka te̱ ponda sango a damabe̱le̱no̱, a we̱le̱be̱ o beboa, a lomabe̱ pe̱ o mukoma o Siberia, 7 000 la kilometa etum na mbia mao o Moldavia. Ombusa mbu mō̱, Anatoly, ńango, na bayedi ba ńango pe̱ ba lomabe̱ o mukoma o Siberia. Na ponda, ba kumo jukea o ndongame̱n o mundi musadi mupe̱pe̱, nde ba ta bangame̱n dangwa 30 ma kilometa oteten a sino, na we̱lisane̱ pe̱ mulo̱lo̱ko̱ ma ngińa. Ombusa ponda, munasango Melnik a tombise̱ mbu milalo o beboa, etum na munj’ao Lidiya, na mun’abu ńa muto ńa mbu mō̱. To̱ na mi mimbu ma ndutu, Anatoly na mbia mao ba bengi bolea Yehova na jemea. Tatan, a mábe̱ne̱ 82 ma mbu, e pe̱ o bolea k’elong’a dibe̱le̱ la Mukanjo m’Ebolo ma Asia ńa Teten. Kapo̱ ka Anatoly na Lidiya, di boleye Yehova na ngud’asu ńe̱se̱, di benge be̱ titimbe̱ ka nje te̱ di tano̱ o mińa mi tombi.​—Gal. 6:9.

SOKE̱ MISO̱ MO̱NGO̱ O DIPITA LO̱NGO̱ LA KIE̱LE̱ NI MAYE̱

14. Nje Paulo a so̱ṅtane̱no̱ ná a ta angame̱n bola ná a po̱ o dime̱ne̱ e?

14 Ńamuloloma Paulo a ta mbaki ná a me̱nde̱ bo̱le̱ pembisan, a po̱ o dime̱ne̱. Ka kriste̱n ńo̱kisabe̱, a ta a pite̱ o kusa “bowe̱n ba bebeledi ba Loba.” Nde, ná a po̱ o dime̱ne̱, a so̱ṅtane̱ ná a ta angame̱n benga ‘ńa mīla.’ (Fil. 3:14) Paulo a bolane̱ eyembilan a bwam o jongwane̱ kriste̱n a Filipi ná i benge soke̱ miso̱ mabu o dipita labu la kie̱le̱ ni maye̱.

15. Ne̱ni Paulo a bolane̱no̱ to̱ti la be̱ la mot’a Roma o jembe̱ kriste̱n a Filipi ná i benge ‘ńa mīla’ e?

15 Ńamuloloma Paulo o̱nge̱le̱ kriste̱n a Filipi ná ekombo abu ya somsom ye nde o mo̱ń. (Fil. 3:20) Ońola nje ba si tano̱ bangame̱n dimbea nika e? O mi mińa, be̱ la mot’a Roma di ta di wana jita la tombwane̱. * Nde, kriste̱n yo̱kisabe̱ i ta i be̱ne̱ ekombo e peti bwam, yena e me̱nde̱ waneye̱ babo̱ tombwane̱ dinde̱ne̱. Be̱ la mot’a Janea la Loba di ta muse̱ṅ jita buka be̱ la mot’a Roma! Ońola ni njo̱m nde Paulo ome̱le̱no̱ kriste̱n a Filipi ná i ‘dangwe kana yangame̱nno̱ kaponda myango ma bwam ma Kristo.’ (Fil. 1:27) Kriste̱n yo̱kisabe̱ nin we̱nge̱ i malee̱le̱ eyembilan a bwam ońolana i mańa mīla o po̱ o dime̱ne̱, le nde longe̱ la bwindea o mo̱ń.

16. E be̱ ná dipita lasu le nde la longe̱ la bwindea o mo̱ń to̱ o paradisi o wase, nje jangame̱nno̱ benga bola bupisane̱ Filipi 4:6, 7 e?

16 E be̱ ná dipita lasu le nde longe̱ la bwindea o mo̱ń to̱ o paradisi o wase, jangame̱n benga ńa mīla o po̱ o dime̱ne̱. E be̱ to̱ njika mitakisan di be̱nno̱, di s’angame̱n jombwa mambo me ombusa; to̱ jese̱le̱ ná mambo mō̱ meke biso̱ ná di si bolea Yehova. (Fil. 3:16) Ye ná e be̱ ná ye etum a mimbu jeno̱ o jenge̱le̱ ná je̱ne̱ belondisedi ba makaki ma Yehova Loba, to̱ ná di titi pe̱ eso̱mbe̱, di si be̱n pe̱ ngiń’a mison. Yen ebe je o lembe̱ mitusan na mitakisan mimbu jita. E be̱ to̱ nē̱, “[di] si no̱ngo̱ mutaka ońola to̱ lambo.” O diwengisan, ese̱le̱ ná mpuli mo̱ngo̱ na beso̱so̱medi bo̱ngo̱ be biane̱ na Loba, a me̱nde̱ bola wa musango mu buki me̱se̱ o titino̱ ná wo̱nge̱le̱.​—Langa Filipi 4:6, 7.

17. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di mabupe̱ e?

17 Ka muńe̱ mīla ńe o jembe̱ na ngińa o ni ponda a nisiseano̱ na mutila ma dime̱ne̱ ná a kate mo̱, biso̱ pe̱ di soke̱ miso̱ masu na mo̱nge̱le̱ masu o pembisan a mīla ma longe̱ ná di po̱ o dime̱ne̱. Jembe̱ so̱ na ngińa ná di sambise̱ mā o mambo ma betańsedi me biso̱ oboso, e be̱ to̱ nje ngud’asu to̱ bete̱medi basu be madie̱le̱no̱ biso̱ o bola. Nje jangame̱nno̱ bola ná di benge be̱ titimbe̱ e? Jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bia njika mambo jangame̱nno̱ te̱se̱ oboso o longe̱ lasu na ne̱ni jeno̱ ná ‘jemba ma me mweńa buka me̱se̱.’​—Fil. 1:9, 10, NW.

MWENGE 79 Okwe̱le̱ babo̱ ná ba tingame̱ o dube̱

^ par. 5 E be̱ to̱ njik’etum a ponda jeno̱ o bolea Yehova, e mapula ná di bate ńaka na bata pe̱ po̱ngulane̱ mbadi di mowe̱no̱ mo̱. Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ bonasango ná ba si bo̱bo̱ tomtom! Leta lao a tiledino̱ kriste̱n a Filipi di be̱n byala be membe̱ bena be mongwane̱ biso̱ o be̱ titimbe̱ o pembisan asu ńa mīla ma longe̱. Din jokwa di me̱nde̱ lee̱ biso̱ ne̱ni we̱le̱ o ebolo byala ba Paulo be tutabe̱le̱ na mudī musangi.

^ par. 11 Ombwa myango ma longe̱ ma munasango Secord “La part que j’ai prise a l’extention du vrai culte,” o La Tour de Garde du 1er Février 1966.

^ par. 13 Ombwa myango ma longe̱ ma munasango Melnik, “Enseigné depuis l’enfance à aimer Dieu,” o Réveillez-vous ! du 22 Octobre 2004.

^ par. 15 Kana mundi ma Filipi mu tano̱ nde owas’a byanedi ba Roma, baje̱ oten ba ta ba be̱ne̱ wonja iwo̱ kapo̱ ka bato ba Roma. kriste̱n a Filipi i ta so̱ i so̱ṅtane̱ eyembilan a Paulo bwam.