MULOPO MA JOKWA 34
MWENGE 107 Yehova, patan a ndolo
Ne̱ni batudu ba malee̱le̱no̱ babole̱ bobe ndolo na muyao
“Bwam ba Loba bo manime̱le̱ nde wa o jate̱le̱.” —ROM. 2:4.
O DIN JOKWA
Di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni batudu o mwemba ba mawe̱no̱ o jongwane̱ ba bena ba boli bobe bonde̱ne̱.
1. Nje ye ná e bolane̱ ke̱ moto a boli bobe bonde̱ne̱ e?
O JOKWA di se̱le̱, je̱n nje ńamuloloma Paulo a langwedino̱ mwemba ma Korinto ná mu bole ke̱ moto a boli bobe bonde̱ne̱. Mubole̱ bobe a si ta ate̱le̱, a ta so̱ angame̱n sumwabe̱ o mwemba. Nde, ka nje te̱ epas’a Bibe̱l ya dibongo ya din jokwa e malee̱no̱, Loba e ná a nime̱le̱ moto o jate̱le̱. (Rom. 2:4) Ne̱ni a mabolane̱no̱ batudu o jongwane̱ moto o jate̱le̱ e?
2-3. Nje di me̱nde̱no̱ bola yete̱na di so̱ṅtane̱ ná munasango to̱ munańango a boli bobe bonde̱ne̱ e, ońola nje pe̱ e?
2 Obiana batudu ba mongwane̱ moto, bangame̱n bia nje e tombi. Nje so̱ jangame̱nno̱ bola yete̱na di bi ná munasango to̱ munańango asu a boli bobe bonde̱ne̱—lambo le ná di bola ná a sumwabe̱ o mwemba e? Jangame̱n tute̱le̱ mubole̱ bobe ná ale je̱ne̱ batudu ná bongwane̱ mo̱.—Yes. 1:18; Bebolo 20:28; 1 Pet. 5:2.
3 Nje bola yete̱na mubole̱ bobe a si mapula kwala na batudu e? Di mala so̱ je̱ne̱ batudu biso̱me̱ne̱ o be̱ mbaki ná nu moto a me̱nde̱ kusa jongwane̱ langame̱n. Nika ńe nde lee̱le̱ mo̱ ndolo ebanja di si mapula bo̱lo̱ne̱ munasango to̱ munańango asu. Mubole̱ bobe a si tuko te̱, a me̱nde̱ ńamse̱ mulatako mao na Yehova. E pe̱ ná mo̱me̱ne̱ a londise̱ dina la mwemba mbindo. To̱ná nika ńeno̱ ná e be̱ ndutu, di mala so̱ je̱ne̱ batudu ebanja di to̱ndi Yehova na munasango to̱ munańango asu.—Mye. 27:14.
NE̱NI BATUDU BA MONGWANE̱NO̱ BA BENA BA BOLI BOBE BONDE̱NE̱
4. Nje ye janda la batudu ponda ba madongame̱ne̱no̱ moto nu boli bobe bonde̱ne̱ e?
4 Moto a boli te̱ bobe bonde̱ne̱ o mwemba, dibe̱le̱ la batudu di mapo̱so̱ bonasango balalo oteten abu bena ba me̱nde̱ boleye̱ ka epep’a batudu. a Ban bonasango bangame̱n jemba myoyo mabu, ba sibise̱ pe̱ ńolo. Niponda ba me̱nde̱no̱ keka jongwane̱ nupimbedi o jate̱le̱, bangame̱n jemba ná ba titi ná ba ńakisane̱ moto o tukwa. (Ndim. 30:19) Batudu ba memba ná seto̱ babole̱ bobe be̱se̱ nde ba me̱nde̱ jate̱le̱ ka nje te̱ Kiṅe̱ David a bolino̱. (2 Sam. 12:13) Babole̱ bobe bō̱ be ná ba po̱so̱ o banga kasa malea ma Yehova. (Bbot. 4:6-8) Nde, janda la batudu le nde ná bongwane̱ mubole̱ bobe ná ate̱le̱ yete̱na nika ńe ná e we̱le̱ be̱. Njika bete̱sedi be madie̱le̱ batudu niponda ba madongame̱ne̱no̱ mubole̱ bobe e?
5. Njika bede̱mo batudu bangame̱nno̱ lee̱le̱ niponda ba madongame̱ne̱no̱ mubole̱ bobe e? (2 Timoteo 2:24-26) (Ombwa pe̱ duta.)
5 Batudu ba me̱ne̱ nde mubole̱ bobe ka mudo̱ngi ma tiki mu pimbedi. (Lukas 15:4, 6) Ponda ba madongame̱ne̱no̱ mo̱, ba si makwalisane̱ mo̱ bobe, ba titi pe̱ to̱ dibań na mo̱; ba si mano̱ngo̱ ni ndongame̱n ka tet’ekwali owe̱ni ba mabaise̱no̱ nde myuedi na kusa pe̱ malabe̱. O diwengisan, ba me̱nde̱ lee̱le̱ bede̱mo be maso̱be̱ o 2 Timoteo 2:24-26. (Langa.) Batudu ba mabenga be̱ ńai ni nangedi, pī, na muyao ebanja ba mapula jongwane̱ mo̱ o tukwa mo̱nge̱le̱ mao.
Kapo̱ ka batatedi ba kwaṅ, batudu ba mabola nje ye̱se̱ beno̱ ná ba we̱le̱ bola o jongwane̱ mudo̱ngi mu pimbedi (Ombwa dongo 5)
6. Ne̱ni batudu ba maboṅsane̱no̱ milema mabu obiana ba madongame̱ne̱ mubole̱ bobe e? (Roma 2:4)
6 Batudu ba maboṅsane̱ milema mabu. Ba makeka jembilane̱ Yehova niponda beno̱ na mubole̱ bobe, ba mo̱nge̱le̱ byala ba Paulo ná: “Bwam ba Loba bo manime̱le̱ nde wa o jate̱le̱.” (Langa Roma 2:4.) Batudu ba s’angame̱n dimbea ná ka laboso, be nde batatedi owas’a bediedi ba Kristo. (Yes. 11:3, 4; Mat. 18:18-20) Obiana batudu ba madongame̱ne̱ mubole̱ bobe, ba makane̱ Yehova ná ba we̱le̱ jongwane̱ mubole̱ bobe o jate̱le̱. Ba me̱nde̱ po̱ngo̱ muwaso o Bibe̱l na o kalat’asu ba me̱nde̱ pe̱ kane̱ Yehova ná ongwane̱ babo̱ o so̱ṅtane̱ nu moto na bete̱medi bao. Ba me̱nde̱ wasa bia nje e tute̱le̱ nu moto o dutea na o bola nje a bolino̱.—Min. 20:5.
7-8. Ne̱ni batudu beno̱ ná bembilane̱ we̱lisane̱ la Yehova niponda ba madongame̱ne̱no̱ mubole̱ bobe e?
7 Batudu ba membilane̱ we̱lisane̱ la Yehova. Ba si madimbea ne̱ni Yehova a kekino̱ jongwane̱ babole̱ bobe o pond’a kwaṅ. K’eyembilan, Yehova a ta we̱lisane̱ na Kain, a langwedi mo̱ nje e me̱nde̱ po̱ye̱ mo̱ yete̱na a si tuko, na minam a me̱nde̱no̱ kusa yete̱na a lee̱le̱ sengane̱. (Bbot. 4:6, 7) Yehova a boli David malea tongwea na muto̱ped’a mudī Natan, ńena nu bolane̱ eyembilan ewo̱ o tapa mulema ma kiṅe̱. (2 Sam. 12:1-7) Yehova “a lomedi” Bonaisrael bato̱pedi bao ba mudī “loma na loma” ponda ba si lee̱le̱no̱ mo̱ sengane̱. (Yer. 7:24, 25) A s’enge̱le̱ ná baboledi bao bate̱le̱ obiana a mongwane̱ babo̱. O diwengisan, ome̱le̱ nde babo̱ ná bate̱le̱ o niponda ba tano̱ ba dia ba mabola bobe.
8 Batudu ba mabupe̱ eyembilan a Yehova niponda ba makekano̱ jongwane̱ ba bena ba boli bobe bonde̱ne̱. Ka nje te̱ 2 Timoteo 4:2 e malee̱no̱, bangame̱n jombwea babo̱ “na we̱lisane̱ le̱se̱.” Mutudu angame̱n so̱ be̱ pī na we̱lisane̱ ponda ye̱se̱ ná ongwane̱ mubole̱ bobe o be̱ne̱ ńo̱ng’a bola nje e te̱nge̱n. Mutudu a lingi te̱, nu moto e ná a banga senga malea to̱ jate̱le̱.
9-10. Ne̱ni batudu beno̱ ná bongwane̱ mubole̱ bobe o je̱ne̱ ná bedomsedi bao be bo̱bise̱ mulatako mao na Yehova be tute̱le̱ pe̱ mo̱ o bobe e?
9 Batudu ba mawasa so̱ṅtane̱ njika bete̱medi be die̱le̱ moto o bobe. K’eyembilan, mo̱ nu moto a botedi nde bo̱bo̱ son na son ońolana a ye̱use̱ jokwa lao la mo̱me̱ne̱ to̱ dikalo e? Mo̱ a si ta pe̱ nde a kane̱ Yehova ponda ye̱se̱ e? Mo̱ ese̱le̱ nde ná bepuledi ba bobe be die̱le̱ mo̱ e? Mo̱ na njika bato a tombise̱no̱ ponda e? Njika longe̱le̱ la ńolo a po̱sino̱ e? Nate̱na o njika dikala ma mambo ma timbino̱ be̱ne̱ ngińa omo̱ń ao e? Mo̱ a memba ná bedomsedi na bebolo bao be bwese̱ Sango ao, Yehova ndutu e?
10 Batudu be ná ba baise̱ moto myuedi mi mongwane̱ mo̱ o jo̱nge̱le̱ mambo mena ma bo̱bise̱ mulatako mao na Yehova na mena ma tute̱le̱ mo̱ o bola bobe. Ba mabola nika na muyao esibe̱ baise̱ mo̱ myuedi mena mi titi babo̱ mweńa. (Min. 20:5) Be pe̱ ná ba bolane̱ byembilan o jongwane̱ nu moto o dutea na je̱ne̱ ná nje a bolino̱ ye bobe, ka nje te̱ Natan a bolino̱ na David. Yen ebe o ni ndongame̱n ńaboso, nu moto a me̱nde̱ botea bwa ndutu na mbale̱ ońola nje a bolino̱. E pe̱ na mo̱me̱ne̱ ate̱le̱.
11. Ne̱ni Yesu ongwane̱no̱ babole̱ bobe e?
11 Batudu ba mawe̱ o jembilane̱ Yesu. O ekwal’ao na Saulo ńa Tarso, Yesu nu pumbo a baise̱ Saulo myuedi o jongwane̱ mo̱: “A Saulo, a Saulo, nje o matakise̱no̱ mba e?” Na nika Yesu ongwane̱ Saulo o so̱ṅtane̱ ná nje a tano̱ a bola e ta bobe. (Bebolo 9:3-6) O nje e mombweye̱ “nu muto Isebe̱l,” Yesu a kwali ná: “Na boli mo̱ ponda o jate̱le̱.”—Bbī. 2:20, 21.
12-13. Ne̱ni batudu beno̱ ná ba bola mubole̱ bobe ponda ná ate̱le̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)
12 Batudu ba membilane̱ Yesu, ba titi musunga o bakwa ná mubole̱ bobe a si me̱nde̱ jate̱le̱. To̱ná bō̱ beno̱ ná bate̱le̱ o ndongame̱n abu ńaboso na batudu, nika ńe ná e no̱ngo̱ son a ponda ońola bape̱pe̱. Batudu be so̱ ná ba wasa dongame̱ne̱ mubole̱ bobe buka ngedi po̱. Yen ebe ombusa ni ndongame̱n ńaboso, ni kriste̱n ni pimbedi e me̱nde̱ botea dutea na mbale̱ ońola nje ba kwalisane̱no̱ mo̱. Yen ebe e me̱nde̱ kane̱ Yehova na sibise̱ la ńolo le̱se̱ ná a lakise̱ mo̱. (Mye. 32:5; 38:19) Na nika o ndongame̱n ni mabupe̱, pondapo̱ mubole̱ bobe e ná a be̱ne̱ edi ye diwengisan na ye a tano̱ a be̱ne̱ o ndongame̱n ńaboso.
13 Ná bongwane̱ mubole̱ bobe o jate̱le̱, batudu ba malee̱le̱ mo̱ ndedi na muyao. Ba makane̱ Yehova ná a namse̱ miwe̱n mabu, nde ba pite̱ pe̱ ná munasango abu a me̱nde̱ tukwa mo̱nge̱le̱ na mo̱ ate̱le̱.—2 Tim. 2:25, 26.
Batudu be ná ba wasa dongame̱ne̱ mubole̱ bobe buka ngedi po̱ ná ba bole mo̱ ponda o jate̱le̱ (Ombwa dongo 12)
14. Nja ńangame̱n sesabe̱ ke̱ mubole̱ bobe ate̱le̱ e, ońola nje pe̱ e?
14 Mubole̱ bobe ate̱le̱ te̱, nika ńe nde muńe̱nge̱ munde̱ne̱! (Lukas 15:7, 10) Nja ńangame̱n sesabe̱ e? Batudu e? O̱nge̱le̱ nje Paulo a tilino̱ jombwea babole̱ bobe: “Nga Loba e ná a bola babo̱ bate̱le̱.” (2 Tim. 2:25) Yehova so̱ nde e nu nu mongwane̱ kriste̱n o tukwa mbad’ao ńa dutea na bedangwedi bao, seto̱ mot’a benama. Paulo a teleye̱ mambo ma bwam mena ma mapo̱ye̱ moto ombusa mo̱ jate̱le̱. Nu moto e ná a bata ńakise̱ so̱ṅtane̱ lao la mbale̱, a tukwa mo̱nge̱le̱ mao, a samba pe̱ malambi ma Satan.—2Ti 2:26.
15. Ne̱ni batudu beno̱ ná ba benga jongwane̱ mubole̱ bobe ńena ńate̱le̱ e?
15 Ponda mubole̱ bobe a mate̱le̱no̱, y’epep’a batudu e me̱nde̱ po̱ngea mo̱ mape̱pe̱le̱ ma mudī ná a benge kusa jongwane̱ di mapule̱ mo̱ ná a sambe malambi ma Satan, a po̱ngeye pe̱ myende mao mangea ma te̱m ná sim. (Bon. 12:12, 13) Nde, batudu ba si malangwea to̱ moto nje mubole̱ bobe a bolino̱. Nde nje so̱ mwemba mwangame̱nno̱ bia e?
“DOMEA BABO̱ OBOSO BA BE̱SE̱”
16. Bupisane̱ 1 Timoteo 5:20, ba nja be “be̱se̱” bena Paulo a tano̱ a kwalea e?
16 Langa 1 Timoteo 5:20. Paulo a tiledi nde Timoteo, mutudu nupe̱pe̱, ná a domeye babole̱ bobe “oboso ba be̱se̱.” Nje a tano̱ a pula kwala e? A si ta a pula ye̱ke̱i te̱ kwala ná mwemba mwe̱se̱ nde mu ta “be̱se̱.” O diwengisan, a ta nde a kwalea ońola ngusa bato yena i ta i mábie̱ nje e tombi. Ba wusa be̱ mboṅ a miso̱, to̱ ba bena mubole̱ bobe mo̱me̱ne̱ a langwedino̱ nje a bolino̱. Babo̱ buka te̱ nde batudu ba me̱nde̱no̱ langwea ná mubole̱ bobe e o kusa jongwane̱.
17. Bato jita o mwemba ba mábia te̱ ná moto a boli bobe bonde̱ne̱ to̱ ná nika e me̱nde̱ biane̱, njika bobia bo me̱nde̱ bolabe̱ e, ońola nje pe̱ e?
17 Ponda iwo̱, ye ná e po̱ ná bato jita o mwemba ba mábia ná moto a boli bobe bonde̱ne̱ to̱ ná nika e me̱nde̱ biane̱. O be bete̱medi, mwemba mwe̱se̱ mu me̱nde̱ nde be̱ “be̱se̱.” Mutudu mō̱ a me̱nde̱ so̱ langwea mwemba mwe̱se̱ ná ba domedi munasango to̱ munańango mō̱. Ońola nje e? Paulo a malabe̱ ná: “Ná bane̱ bape̱pe̱ ba be̱ne̱ bo̱ngo̱,” ba si ko̱ o bobe.
18. Nje batudu ba mabolano̱ ke̱ eso̱mb’a moto e dubisabe̱ na yena ye owas’a dom la mbu na lo̱mbi e boli bobe bonde̱ne̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)
18 Nje batudu ba mabolano̱ ke̱ eso̱mb’a moto e dubisabe̱ na yena ye owas’a dom la mbu na lo̱mbi e boli bobe bonde̱ne̱ e? Dibe̱le̱ la batudu di mapo̱so̱ batudu baba ná ba dongame̱ne̱ y’eso̱mbe̱ na bayedi bao bena be kriste̱n to̱ mube̱ne̱ mbo̱ṅ ao. Batudu ba me̱nde̱ wasa so̱ṅtane̱ nje bayedi ba mábolano̱ o jongwane̱ mun’abu ná ate̱le̱. Y’eso̱mbe̱ e be̱n te̱ bedangwedi ba bwam, e lee̱ pe̱ ná e masengane̱ bayedi bao, ba batudu babane̱ be ná ba domse̱ ná ba mese̱le̱ ná bayedi nde ba benge jongwane̱ mun’abu. Omo̱ń a me̱se̱, bayedi nde Yehova a bake̱no̱ ebol’a wanea bana babu jongwane̱ na ndolo ńe̱se̱. (Ndim. 6:6, 7; Min. 6:20; 22:6; Efe. 6:2-4) Ponda na ponda, batudu ba me̱nde̱ kwala na bayedi ba y’eso̱mbe̱ o be̱ mbaki ná mun’abu e o kusa jongwane̱ di mapule̱ mo̱. Nde, nje batudu ba mabolano̱ ke̱ eso̱mb’a moto e dubisabe̱ e bangi tukwa e? O be bete̱medi, epep’a batudu balalo e me̱nde̱ dongame̱ne̱ mo̱ mwemba na bayedi bao bena be kriste̱n to̱ mube̱ne̱ mbo̱ṅ ao.
Eso̱mbe̱ yena e si po̱i dom la mbu na lo̱mbi e boli te̱ bobe bonde̱ne̱, batudu baba ba madongame̱ne̱ y’eso̱mbe̱ na bayedi bao bena be kriste̱n to̱ mube̱ne̱ mboṅ ao (Ombwa dongo 18)
“YEHOVA A LONDI NA BWAM, A BE̱N PE̱ NA MULEMA MA NDEDI”
19. Ne̱ni batudu ba makekano̱ jembilane̱ Yehova niponda ba madongame̱ne̱no̱ moto nu boli bobe bonde̱ne̱ e?
19 Yehova a mengane̱ batudu ná ba tate mwemba na ba bena ba mabange̱ bupe̱ byanedi bao. (1 Kor. 5:7) Nde batudu bangame̱n bola me̱se̱ o jongwane̱ mubole̱ bobe ná ate̱le̱ yete̱na nika ńe ná e we̱le̱ be̱. Batudu be so̱ te̱ o jongwane̱ moto, ba mapite̱ nde ná nu moto a me̱nde̱ tukwa. Ońola nje e? Ońolana ba mapula jembilane̱ Yehova, ńena nu ‘londi na bwam, nu be̱n pe̱ na mulema ma ndedi.’ (Yak. 5:11) Maka ne̱ni ńamuloloma Yohane nu ta nu mádune̱ a lee̱le̱no̱ y’edi. A tili ná: “A bana bam basadi, na matilea nde bińo̱ man mambo ná lo si bola bobe. Yete̱na moto a boli bobe, di be̱n muto̱peye̱ biso̱ oboso ba Tete̱, Yesu Kristo, Nute̱m na sim.”—1 Yohane 2:1.
20. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o jokwa disukan la man mokwa ma mabupane̱le̱ e?
20 Nik’e mabwesane̱ ndutu o je̱ne̱ ná ponda iwo̱ kriste̱n e mabanga jate̱le̱. Nik’e po̱i te̱, ńangame̱n sumwabe̱ o mwemba. Nje batudu ba mabolano̱ o be bete̱medi e? Di me̱nde̱ jombwea nika o jokwa disukan la man mokwa ma mabupane̱le̱.
MWENGE 103 Batatedi—‘Mabea ma bato’
a O mińa mi tombi, be bepepa be ta nde be belabe̱ ná m’boko ma beko̱kisedi. Nde kana bekaisedi beno̱ nde dongo diwo̱ l’ebol’a batudu, di si me̱nde̱ pe̱ bolane̱ di dina. O diwengisan, di me̱nde̱ nde buka te̱ bele̱ y’epepa ná epep’a batudu.
