Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 32

MWENGE 44 Muka ma mutued’a moto

Yehova a mapula ná be̱se̱ bate̱le̱

Yehova a mapula ná be̱se̱ bate̱le̱

“[Yehova] . . . a si mapula ná dongo ba bumbe, nde ná be̱se̱ bate̱le̱.”2 PET. 3:9.

O DIN JOKWA

Di me̱nde̱ je̱ne̱ nje ye jate̱le̱, ońola nje leno̱ mweńa, na ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ pat’a bato ye̱se̱ o jate̱le̱.

1. Nje moto ńate̱le̱ a mabolano̱ e?

 DI BOLI te̱ bobe, ye mweńa jita ná jate̱le̱. Bibe̱l e malee̱ ná moto a mate̱le̱ nde ponda a maboteano̱ singe̱ bobe a bolino̱, a matukwano̱ bedangwedi bao, a no̱ngo̱ pe̱ bedomsedi ná a si mabola pe̱ bo bobe.—Mat 3:8; Bbol 3:19; 2Pe 3:9.

2. Ońola nje biso̱ be̱se̱ jangame̱nno̱ bia nje ye jate̱le̱ e? (Nehemia 8:9-11)

2 Ye mweńa jita ná bato ba benama be̱se̱ ba bie nje ye jate̱le̱. Ońola nje e? Ońolana buńa te̱ biso̱ be̱se̱ di mapo̱ngo̱ mawuse̱. Kana jeno̱ bana ba Adam, biso̱ be̱se̱ di sango bobe na kwedi. (Rom. 3:23; 5:12) To̱ mō̱ ńasu a titi so̱ ná a kwala ná a si be̱n ńo̱ng’a jate̱le̱. To̱ bato ka ńamuloloma Paulo bena ba ta ba be̱ne̱ dube̱ dinde̱ne̱, ba ta bangame̱n janane̱ ńo̱ng’a bola bobe. (Rom. 7:21-24) Mo̱ nik’e mapula nde kwala ná ebe̱yed’asu ya bato ba bobe yangame̱n nde bwese̱ biso̱ ndutu ponda ye̱se̱ e? Ke̱m, Yehova e ndedi, a mapula pe̱ ná di be̱ bonam. Jombweye eyembilan a Bonayuda ba mińa ma Nehemia. (Langa Nehemia 8:9-11.) Yehova a si ta a pula ná ba bwe ndutu buka dime̱ne̱ ońola myobe mabu mi tombi, nde ná ba boleye mo̱ na muńe̱nge̱. Yehova a bi ná jate̱le̱ te̱ di mabe̱ bonam. A malee̱ so̱ biso̱ nje ye jate̱le̱. Di boli te̱ bobe na biso̱ jate̱le̱, je ná di be̱ mbaki ná Sango asu ńe ndedi a me̱nde̱ lakise̱ biso̱.

3. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

3 O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea mambo malalo jombwea jate̱le̱. Di me̱nde̱ se̱le̱ je̱ne̱ nje Yehova okwe̱le̱no̱ tumba la Israel jombwea jate̱le̱. Denge̱ di me̱ne̱ ne̱ni ongwane̱no̱ bato o jate̱le̱. O sukan pe̱ je̱ne̱ nje Yesu Kristo a lee̱no̱ bokwedi bao jombwea jate̱le̱.

NJE YEHOVA OKWE̱LE̱NO̱ TUMBA LA ISRAEL JOMBWEA JATE̱LE̱

4. Nje Yehova okwe̱le̱no̱ tumba la Israel jombwea jate̱le̱ e?

4 Ponda Yehova a bolino̱ Bonaisrael mambenda mao, ban ba kakane̱ ná ba me̱nde̱ bupe̱ mo̱ ombusa. Yehova pe̱ a kakane̱ ná ba bupe̱ te̱ mambenda mao, a me̱nde̱ tata babo̱, a namse̱ pe̱ babo̱. A langwedi babo̱ ná: “Nin mbenda na mate̱se̱ye̱no̱ wa bon ba we̱nge̱ e si buki wa, e si po̱ti pe̱ to̱ wa etum.” (Ndim. 30:11, 16) Nde ba si bupe̱ te̱ mambenda mao, to̱ ba po̱so̱ o bolea maloba mape̱pe̱, a si me̱nde̱ pe̱ tata babo̱, ba me̱nde̱ pe̱ taka. Nde nik’e si ta e pula kwala ná Yehova a wusa nde caka babo̱ ná bambam. Ba ta ba be̱ne̱ epolo o ‘timba na Yehova, Loba labu, ba sengane̱ doi lao.’ (Ndim. 30:1-3, 17-20) O kwala ná ba ta ba be̱ne̱ epolo o jate̱le̱. Ombusa babo̱ jate̱le̱, ba wusa pe̱te̱ sisea be̱be̱ na Yehova, mo̱ pe̱ a botea pe̱te̱ namse̱ babo̱.

5. Ne̱ni Yehova a lee̱no̱ ná a si caki tumba lao e? (2 Kiṅe̱ 17:13, 14)

5 Tumba la Yehova di pamo mo̱ ngedi jita. Bonaisrael bowe̱ losango, ba bola pe̱ mambo ma ńakaka mape̱pe̱. Nik’e boli ná ba take jita. Nde Yehova a si caki tumba lao la pamo. A lom bato̱pedi ba mudī ngedi na ngedi o jome̱le̱ tumba lao ná late̱le̱, di timbe pe̱ na mo̱.—Langa 2 Kiṅe̱ 17:13, 14.

6. Ne̱ni Yehova a bolane̱no̱ bato̱pedi bao ba mudī o jokwe̱le̱ tumba lao mweńa ma jate̱le̱ e? (Ombwa pe̱ duta.)

6 Yehova a ta be̱ a loma bato̱pedi bao ba mudī o jome̱le̱ Bonaisrael, na o jongwane̱ babo̱ o tukwa bedangwedi babu ba bobe. K’eyembilan, a lom Yeremia o langwea babo̱ ná: “Timba pe̱te̱, a Israel ńa pamo . . . Na si makakea pe̱ bińo̱ boso, ebanja ne ndedi . . . na si majane̱ pimbimbi bebe be̱se̱. Emba nde diwuse̱ lo̱ngo̱, ná o pamo Yehova.” (Yer. 3:12, 13) A bolane̱ pe̱ Yoel o langwea babo̱ ná: “Bińo̱ timba na mba na mulema mwe̱se̱.” (Yoel 2:12, 13) Tongwea na Yesaya a kwali ná: “Sangise̱ bińo̱me̱ne̱! Sumwa beboledi bańu ba mpenga o miso̱ mam, lo si bola pe̱ bobe!” (Yes. 1:16-19) Tongwea na Hesekiel pe̱ Yehova a baise̱ babo̱ ná: “Nga na mabwa muńe̱nge̱ ońola kwed’a ńabobe e. . . . Na si mapula nde ná ese̱le̱ mangea mao ma bobe, a be̱ longe̱ e? Ebanja na si mabwa muńe̱nge̱ ońola kwed’a nu nu mawo̱ . . . Bińo̱ ate̱le̱ so̱, ná lo be̱ longe̱!” (Hes. 18:23, 32) Yehova a mabwa muńe̱nge̱ ke̱ a me̱ne̱ bato ba mate̱le̱, ebanja ńo̱ng’ao ńe nde ná ba be̱ longe̱ o bwindea. Yehova a si menge̱le̱ so̱ ná mubole̱ bobe a boteye tukwa obiana a mawanea mo̱ jongwane̱. Jombweye byembilan bepe̱pe̱ be malee̱ nika.

Ngedi jita Yehova a bolane̱ bato̱pedi bao ba mudī o jome̱le̱ tumba lao la pamo ná late̱le̱ (Ombwa mongo 6-7)


7. Nje Yehova okwe̱le̱no̱ tumba lao tongwea na myango ma Hosea na munj’ao e?

7 Jombweye nje Yehova okwe̱le̱no̱ tumba lao tongwea na eyembilan a Gome̱r, munj’a muto̱ped’a mudī Hosea. A wite̱ musonje, na mo̱ a dia Hosea, ala bupe̱ bome bape̱pe̱. Mo̱ a si ta pe̱ ńai eno̱ ná ate̱le̱ e? Kana a malangano̱ milema, Yehova a kwalane̱ nde Hosea ná: “Ala pe̱te̱, o to̱nde muto nu be̱n jomba na ńena ńe musonje. Nika nde Yehova a to̱ndino̱ bana ba Israel bena ba mabupe̱ be̱n ba maloba.” (Hos. 3:1; Min. 16:2) Maka ná ponda Yehova a kwalane̱no̱ Hosea be byala, munj’ao a ta a dia a mawite̱ musonje, mwena mwe nde bobe bonde̱ne̱. Nde Yehova a langwedi Hosea ná a lakise̱ munj’ao, a no̱nge pe̱te̱ mo̱ o mboa. a Mulemlem pe̱, Yehova a si caki tumba lao la pamo. To̱ná ba tano̱ ba bola myobe minde̱ne̱, Yehova a ta te̱ nde a to̱ndo̱ babo̱. A bengi pe̱ loma bato̱pedi bao ba mudī o jome̱le̱ babo̱ ná bate̱le̱, ba tukwe pe̱ bedangwedi babu. Y’eyembilan e mokwe̱le̱ biso̱ ná Yehova ńena nu “mawase̱ milema,” a me̱nde̱ benga jongwane̱ moto ńe o bole̱ bobe bonde̱ne̱ ná ate̱le̱. (Min. 17:3) Jombweye ne̱ni Yehova a mabolano̱ nika.

NE̱NI YEHOVA A MONGWANE̱NO̱ BABOLE̱ BOBE NÁ BATE̱LE̱

8. Nje Yehova a bolino̱ o jongwane̱ Kain ná ate̱le̱ e? (Bebotedi 4:3-7) (Ombwa pe̱ duta.)

8 Kain a ta nde mun’a boso ńa Adam na Eva. Bobe ba bayedi bao bo tombedi mo̱. O sumo te̱ nika, Bibe̱l e makwala ońol’ao ná: “Bebolo bao be ta bobe.” (1 Yohane 3:12) Yen ebe ońola nika nde Yehova ‘a s’ombwedino̱ Kain na jabea lao’ ponda nun a wanno̱ mo̱ oboso bao. Nde o mulopo ná Kain a tukwe, a ‘lingi nde bwambi, a kaka pe̱ boso.’ Nje so̱ Yehova a bolino̱ e? A kwalisane̱ nde Kain. (Langa Bebotedi 4:3-7.) Di make ná Yehova a kwalisane̱ Kain na muyao, a kakane̱ pe̱ ná a me̱nde̱ namse̱ mo̱ yete̱na a boli nje ye bwam. Yehova a langwedi pe̱ Kain ná malinga mao ma wusa tute̱le̱ mo̱ o bola bobe. Nde Kain a bangi sengane̱ Yehova. A s’ese̱le̱ ná Yehova ongwane̱ mo̱ o jate̱le̱. Mo̱ Yehova a no̱ngi so̱ nde bedomsedi ná a si mongwane̱ pe̱ to̱ moto o jate̱le̱ ońolana Kain a bangi sengane̱ mo̱ e? Ke̱m!

Yehova a kwalisane̱ Kain na muyao, a kakane̱ pe̱ ná a me̱nde̱ namse̱ mo̱ yete̱na a tuko (Ombwa dongo 8)


9. Ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ David ná ate̱le̱ e?

9 Yehova a ta a to̱ndo̱ kiṅe̱ David jita. A bele̱ na mo̱ ná “moto kaponda mulema mam.” (Bbol. 13:22) Nde David a timbi bola myobe minde̱ne̱, k’eyembilan a wite̱ musonje, a bwa pe̱ moto. Bupisane̱ mbend’a Mose, David a ta nde angame̱n bwabe̱. (Lev. 20:10; Mis. 35:31) Nde Yehova a ta a pula jongwane̱ David ná ate̱le̱. b A lom so̱ muto̱ped’ao ńa mudī Natan omboa David, to̱ná o ni ponda David a si tano̱ a mapuse̱le̱ bobe bao to̱ jate̱le̱. Natan a bolane̱ nde eyembilan ewo̱ o jongwane̱ David o so̱ṅtane̱ ná nje a bolino̱ e ta bobe jita. Y’eyembilan e tapi David jita na mo̱ ate̱le̱. (2 Sam. 12:1-14) A tili mwenge mu malee̱ nate̱na njika dikala a tano̱ a bwa ndutu ońola nje a bolino̱. (Mye. 51:1, 2) Byala ba mu mwenge be lo̱ki bato jita bena ba boli bobe, be tute̱le̱ pe̱ babo̱ o jate̱le̱. Mo̱ nik’e si matapa biso̱ o je̱ne̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ muboled’ao David na ndolo ńe̱se̱ o jate̱le̱ e?

10. Ne̱ni o masengano̱ o bia ná Yehova e we̱lisane̱ a le̱le̱me̱ pe̱ o lakise̱ biso̱ e?

10 Yehova a singe̱ ńai a myobe ye̱se̱. (Mye. 5:5, 6) Nde Yehova a to̱ndi biso̱, di boli te̱ bobe, ńo̱ng’ao ńe pe̱ nde ná ongwane̱ biso̱. Ponda ye̱se̱ pe̱, a mawasa jongwane̱ to̱ ba bena ba boli myobe o dikala lasam ná bate̱le̱, ba siseye pe̱ be̱be̱ na mo̱. Nik’e malo̱ko̱ jita o bia ná Yehova a le̱le̱me̱ o lakise̱ biso̱! Di dutedi te̱ ońola we̱lisane̱ la Yehova na nded’ao, nik’e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o be̱ mo̱ jemea na o bola me̱se̱ ná di pomane̱ jate̱le̱ ke̱ di boli bobe. Jombweye so̱ tatan nje Yesu okwe̱le̱no̱ bokwedi bao jombwea jate̱le̱.

NJE BOKWEDI BA YESU BOKONO̱ JOMBWEA JATE̱LE̱

11-12. Njik’eyembilan Yesu a bolane̱no̱ e malee̱ ná Yehova a le̱le̱me̱ o lakise̱ biso̱ e? (Ombwa la dipapa laboso.)

11 O ebwe’a mbu yaboso, Mesia a po̱i, ka nje te̱ e tano̱ e bīsabe̱. O jokwa di se̱le̱, je̱n ná Yehova a bolane̱ Yohane Mudubisedi name̱ne̱ pe̱ na Yesu Kristo, o jokwe̱le̱ bato ońola nje yeno̱ mweńa ná bate̱le̱.—Mat. 3:1, 2; 4:17.

12 Ke̱ Yesu e o wase, okwe̱le̱ bato ná Sango ao a le̱le̱me̱ o lakise̱ biso̱ ke̱ di boli bobe. A bolane̱ munia ma muna nu pimbedi o bonde̱ di jo̱nge̱le̱. Y’eso̱mb’a moto e po̱si o jasumwe̱ o mboa, na mo̱ e botea be̱ne̱ longe̱ la bobe; nde ombusa ponda, “teten e ta ńumba mo̱” na mo̱ e timba o mboa. Nje sango ao a bolino̱ e? Yesu mo̱ ná ke̱ nu muna “a dia etum wone̱, na sango e̱ne̱ mo̱, a bwa ndedi, a ńa mīla, a sokane̱ mo̱, a sopa mo̱.” Jo̱nge̱le̱ la nu muna di ta nde ná a baise̱ sango ná a no̱nge mo̱ ka mō̱ ńa baboledi bao; nde sango ao a bele nde mo̱ ná “mun’am” emea pe̱te̱ o kasa mo̱ k’elong’a mbia. Sango ao a kwali ná: “A ta a pimbea, nde a diabe̱.” (Lukas 15:11-32) Ponda Yesu a tano̱ o mo̱ń, ye̱ke̱i te̱, e̱n ngedi jita ne̱ni Sango ao a lakise̱no̱ jita la babole̱ bobe bena bate̱le̱. Mu munia ma Yesu mu malo̱ko̱ jita, mu malee̱ pe̱ nate̱na njika dikala Sango asu Yehova, eno̱ ndedi!

Sango a nu muna ńa munia ma Yesu ma muna nu pimbedi, e o sunga o wala sokane̱ mun’ao ńe o timbe̱ o mboa (Ombwa mongo 11-12)


13-14. Nje ńamuloloma Petro okono̱ jombwea jate̱le̱ e, nje pe̱ a lee̱no̱ bane̱ jombwea nika e? (Ombwa pe̱ duta.)

13 Ńamuloloma Petro oko mambo jita o mbasan ma Yesu jombwea jate̱le̱ na lakise̱ la myobe. Petro a po̱ngi mawuse̱ jita, nde Yesu a lakise̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱. K’eyembilan, Petro a to̱bi Yesu ngedi ilalo, na mo̱ a bwa ndutu bwambi ońola nje a bolino̱. (Mat. 26:34, 35, 69-75) Ponda Yesu a pumbono̱, alo o je̱ne̱ Petro—pondapo̱ ke̱ nun e mo̱me̱ne̱. (Lukas 24:33, 34; 1 Kor. 15:3-5) Yesu a ta a bia ná Petro ate̱le̱, a ta so̱ a pula bola mo̱ mbaki ná a lakise̱ mo̱.

14 Petro a so̱ṅtane̱ nje jate̱le̱ na kusa lakise̱ la myobe ba mapulano̱ kwala, a we̱li so̱ jokwe̱le̱ mo̱ bape̱pe̱. Ponda to̱ ininga ombusa buńa ba Mwatanu, Petro a kwalisane̱ dimuti la bato ba Bonayuda, a langwea babo̱ ná ba bo Mesia. Nde ome̱le̱ babo̱ na ndolo ńe̱se̱ ná: “Bińo̱ ate̱le̱ so̱, lo tukwe, ná myobe mańu mi dimsabe̱; ná pond’a timba la peńa e we omboa Sango.” (Bebolo 3:14, 15, 17, 19, 20) Tongwea na be byala Petro a lee̱ ná ponda mubole̱ bobe a mate̱le̱no̱, a matukwa, nika ńe nde ná a mese̱le̱ bedangwedi bao ba bobe na mbad’ao ńa dutea, na mo̱ a botea dangwa o mbadi ni do̱lisane̱ Loba. Ńamuloloma Petro a lee̱ pe̱ ná Yehova a me̱nde̱ lakise̱ myobe mabu na bambam, e be̱ nde biana a dimse̱ nde mo̱. Mimbu jita ombusa ponda, Petro a boli kriste̱n nin mbaki ná: “[Yehova] . . . a be̱nedi nde bińo̱ we̱lisane̱, ebanja a si mapula ná dongo ba bumbe, nde ná be̱se̱ bate̱le̱.” (2 Pet. 3:9) Nik’e malo̱ko̱ jita o bia ná di boli te̱ bobe, to̱ e be̱ nde bobe bonde̱ne̱, nde jate̱le̱, Yehova a malakise̱ biso̱!

Na ndolo ńe̱se̱ Yesu a lakise̱ Petro ńena ńate̱le̱ a bola pe̱ mo̱ mbaki (Ombwa mongo 13-14)


15-16. (a) Nje ńamuloloma Paulo okono̱ jombwea lakise̱ la myobe e? (1 Timoteo 1:12-15) (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o jokwa di mabupe̱ e?

15 Saulo ńa Tarso a boli mambo ma bobe jita. A takise̱ bokwedi ba Kristo na njo ninde̱ne̱. Yen ebe kriste̱n jita i ta yo̱nge̱le̱ ná a si me̱nde̱ tukwa to̱ buńa. Nde Yesu mo̱ a ta a bia ná Saulo e ná a tukwa, ate̱le̱ pe̱. Yehova na Yesu be̱n bede̱mo ba bwam omboa Saulo. Yesu a kwali ná: “Nun e nde ewa na po̱sino̱.” (Bebolo 9:15) Yesu a po̱ngi na betańsedi o jongwane̱ Saulo ná ate̱le̱. (Bebolo 7:58–8:3; 9:1-9, 17-20) Ponda a timbino̱ kriste̱n, Saulo nu timbi biane̱ ka ńamuloloma Paulo, a ta a ko̱lo̱ngo̱ne̱ timbise̱le̱ masoma ońola ndedi na muyao Yehova na Yesu ba lee̱le̱no̱ mo̱. (Langa 1 Timoteo 1:12-15.) Ńamuloloma Paulo a tiledi kriste̱n ná: “O si bi ná bwam ba Loba bo manime̱le̱ nde wa o jate̱le̱ e?”—Rom. 2:4.

16 Nje Paulo a bolino̱ ponda a sengino̱ ná ka ni titi ko̱nji ńena ni si maso̱be̱ to̱ omboa basibi, e ta e so̱be̱ oteten a mwemba ma Korinto e? Ombwedi y’ekwali o mbadi ni malee̱ ná Yehova a malee̱le̱ ndolo ke̱ a mako̱kise̱ baboledi bao, a malee̱le̱ pe̱ babo̱ ndedi ke̱ ban bate̱le̱. O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ bata kwalea mi myango.

MWENGE 33 We̱le̱ mutaka mo̱ngo̱ omo̱ń a Yehova

a Be bete̱medi be ta nde bete̱medi ba tobotobo. O nin we̱nge̱, Yehova a si mabaise̱ pe̱ moto nu si be̱n njo̱m ná a je na mom’ao to̱ munj’ao nu wite̱ musonje. Yehova a bolane̱ Mun’ao o teleye̱ ná moto e wonja o bwa diba yete̱na a to̱ndi, ke̱ mom’ao to̱ munj’ao a wite̱ musonje.—Mat. 5:32; 19:9.

b Ombwa mulopo ma jokwa “Que signifie le pardon de Jéhovah pour vous ?” o Njongo a Betatedi ńa Fre̱nsi ńa 15 ma Tinini 2012, map. 21-23, mongo. 3-10.