1. Nje di mabusane̱no̱ ke̱ di dutedi ońola kakane̱ la longe̱ la bwindea lena Yehova a bolino̱ biso̱ e?

 YEHOVA a boli biso̱ kakane̱ di peti do̱lo̱ la “longe̱ la bwindea.” (Rom. 6:23) Di dutedi te̱ nje Yehova a bolino̱ biso̱, ye̱ke̱i te̱ ndolo di be̱nedino̱ mo̱ e me̱nde̱ bata be̱ ngińa. Dutea te̱: Sango asu ńe o mo̱ń a to̱ndi biso̱ kańena di si me̱nde̱ panda na mo̱ to̱ buńa.

2. Ne̱ni dikaki la longe̱ la bwindea di mongwane̱no̱ biso̱ e?

² Dikaki la Loba la longe̱ la bwindea di mongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan di be̱nno̱ tatan. To̱ basingedi ba kwala ná ba mabwa biso̱, di si mabo̱bo̱. Ońola nje e? Ońolana di bi ná je te̱ Yehova jemea nate̱na o kwedi, a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ biso̱, di be̱ne̱ pe̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea. (Yohane 5:28, 29; 1 Kor. 15:55-58; Bon. 2:15) Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná je ná di be̱ longe̱ o bwindea e? Jombweye njo̱m i mabupe̱.

3. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova e ná a bola ná di be̱ longe̱ o bwindea e? (Myenge 102:13, 25, 28)

³ Di bi ná Yehova e ná a benga bola ná di be̱ longe̱ o bwindea ebanja mo̱ nde e Tongo a longe̱, e pe̱ bwindea. (Mye. 36:10) Bepasi ba Bibe̱l bō̱ ben be mabamse̱ ná Yehova e bwindea. Myenge 90:2 e makwala ná Yehova e “o bwindea na bwindea.” Myenge 102 e makwala mulemlem ma lambo. (Langa Myenge 102:13, 25, 28.) Muto̱ped’a mudī Habakuk pe̱ a tili jombwea Sango asu ńe o mo̱ń ná: “A Yehova, seto̱ wa nde we Loba lam, ńam Ńabosangi nate̱na be̱ibe̱i e? [O si mawo̱].”—Hab. 1:12.

4. Mo̱ nika ńangame̱n takise̱ biso̱ yete̱na ye biso̱ ndutu o so̱ṅtane̱ din jo̱nge̱le̱ ná Yehova “e nde Loba la bwindea” e? Bola beteledi.

 ⁴ Mo̱ ye wa ndutu o so̱ṅtane̱ din jo̱nge̱le̱ ná Yehova “e nde Loba la bwindea” e? (Yes. 40:28) Ye bato jita ndutu o so̱ṅtane̱ nika. Elihu a kwali ońola Loba ná: “Mbu mao mi si maso̱ngo̱be̱le̱.” (Hiob 36:26) Nde seto̱ ońolana di si maso̱ṅtane̱ lambo nde di lambo di titino̱ mbale̱. K’eyembilan, to̱ná di si maso̱ṅtane̱no̱ bwam ne̱ni mwe̱ne̱n mu madangwano̱, mo̱ nik’e mapula nde kwala ná mwe̱ne̱n mu titi e? Tomtom! Mulemlem pe̱ nde biso̱ bato ba benama di si me̱nde̱no̱ so̱ṅtane̱ to̱ buńa ne̱ni Yehova a si be̱nno̱ bebotedi to̱ su. Nde nik’e si mapula kwala ná Loba a titi bwindea. Mbale̱ jombwea Muwekedi e si se̱medi o nje jeno̱ ná di so̱ṅtane̱ to̱ nje di titino̱ ná di so̱ṅtane̱. (Rom. 11:33-36) E longe̱ oboso ná misipo—name̱ne̱ pe̱ na betrukaṅ bende̱ne̱ ka wei—ba mawekabe̱. Je mbaki ná Yehova “nde a weki wase na ngiń’ao.” E, a ta longe̱ oboso ná ‘a masanje̱le̱ mo̱ń.’ (Yer. 51:15; Bebolo 17:24) Ońola njika njo̱m nipe̱pe̱ jeno̱ ná di be̱ mbaki ná je ná di be̱ longe̱ o bwindea e?

5. Njika dipita Adam na Eva ba tano̱ ba be̱ne̱ e?

⁵ Mambo me̱se̱ Yehova a wekino̱ o wase ma be̱n su, o sumo te̱ bato ba benama. Babo̱ buka te̱ nde a bolino̱ dipita la be̱ longe̱ o bwindea. Nde Yehova a ta ome̱le̱ Adam ná: “Bwele ba dibie la bwam na la bobe o si da mo̱: ebanja buńa o madano̱ mo̱ o mawo̱.” (Bbot. 2:17) Adam na Eva ba sengane̱ te̱ Yehova, ba si wusa wo̱. E te̱nge̱n o dube̱ ná o pondapo̱ ńa longe̱ labu, Yehova a wusa jese̱le̱ ná ba de “bwele ba longe̱.” Nik’e wusa so̱ nde be̱ eyemban a mbaki Yehova a mabolano̱ babo̱ ná ba me̱nde̱ “be̱ longe̱ bebe be̱se̱.” b—Bbot. 3:22.

6-7. (a) Nje epe̱pe̱ e malee̱ ná bato ba benama ba si wekabe̱ ná ba wo̱ e? (b) Njika ńo̱ngi o me̱nde̱no̱ to̱ndo̱ londise̱ e? (Ombwa maduta.)

⁶ Bamabie̱ bō̱ ba so̱i ná bo̱ngo̱ basu bwe ná bo kombe̱ mambo buka nje bo mákombe̱no̱ botea ná di yabe̱no̱. Nik’e mubisane̱. O 2010 ńuspepa po̱ e teleye̱ ná bo̱ngo̱ basu bwe ná bo kombe̱ dime̱ne̱ la bedinge̱dinge̱ Television e malee̱no̱ o pambo a ponda ńa lodun la hawa lolalo. Nde e me̱ne̱n ná bo̱ngo̱ basu bwe ná bo kombe̱ jita la mambo buka  nika. Nik’e malee̱ nde ná Yehova a weki nde bo̱ngo̱ basu ná bo kombe̱ jita la mambo buka nje jeno̱ ná jokwa o pambo a ponda ńa 70 to̱ 80 ma mbu.—Mye. 90:10.

⁷ Yehova a weki pe̱ biso̱ na ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa benga be̱ longe̱. Bibe̱l e makwala jombwea bato ba benama ná Loba a we̱le̱ babo̱ “jo̱nge̱le̱ la bwindea o mulema.” (Mul. 3:11) Njo̱m po̱ ni ni mabole̱ ná je̱ne̱ kwedi ka musingedi. (1 Kor. 15:26) Mo̱ di be̱n te̱ diboa la ngińa, di maja esibe̱ bola to̱ lambo jenge̱le̱ kwedi e? Ke̱m. Di yo̱ki wala je̱ne̱ do̱kita, ponda iwo̱ pe̱ di no̱ngo̱ myanga o janane̱ diboa. O ka ye̱se̱, di mabola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o samba kwedi. Ńandolo ńasu mō̱ pe̱ a wedi te̱, e be̱ ná a ta eso̱mbe̱ to̱ ná a ta a mákokwa mimbu, nik’e si yo̱ki bwese̱ biso̱ ndutu pond’a bwaba e? (Yohane 11:32, 33) Muweked’asu ńa ndolo a si wusa we̱le̱ biso̱ jo̱nge̱le̱ la bwindea o mulema yete̱na mpuli mao mu si ta ná bato ba benama ba be̱ longe̱ o bwindea. Je mbaki ná a me̱nde̱ bola ná di we̱le̱ be̱ne̱ longe̱ la bwindea. Nde di be̱n njo̱m ipe̱pe̱ o dube̱ ná je ná di be̱ longe̱ o bwindea. Jombweye bebolo ba Yehova bō̱ ba mińa mi tombi na ba we̱nge̱ be malee̱ ná a si tuko mwano mao ma bebaedi.

8. Nje Yesaya 55:11 e mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea mwano ma Yehova ońol’asu e?

⁸ To̱ná Adam na Eva ba bolino̱ bobe, ba tombe̱le̱ pe̱ bana babu kwedi, Yehova a si tuko mwano mao. (Langa Yesaya 55:11.) A mapula te̱ nde ná bato ba benama  be jemea ba be̱ longe̱ o bwindea. Nje Yehova a kwalino̱ na nje pe̱ a bolino̱ ná a londise mwano mao e mabamse̱ nika.

9. Nje Loba a kakane̱no̱ e? (Daniel 12:2, 13)

⁹ Yehova a kakane̱ ná a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ bawedi na bola pe̱ babo̱ epolo o be̱ longe̱ o bwindea. (Bebolo 24:15; Tito 1:1, 2) Ńajemea Hiob a ta mbaki ná Yehova a mabwa ńo̱ngi o pumbwe̱le̱ bawedi. (Hiob 14:14, 15) Muto̱ped’a mudī Daniel pe̱ a ta a bia ná bato ba benama ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ na be̱ne̱ epolo o be̱ longe̱ o bwindea. (Mye. 37:29; langa Daniel 12:2, 13.) Bajū ba mińa ma Yesu pe̱ ba ta ba bia ná Yehova e ná a bola baboledi bao ba jemea “longe̱ la bwindea.” (Lukas 10:25; 18:18) Yesu a kwaledi ońola di kakane̱ ngedi jita, mo̱me̱ne̱ pe̱ a pumbwabe̱le̱ na Sango ao.—Mat. 19:29; 22:31, 32; Lukas 18:30; Yohane 11:25.

10. Nje bepumbwedi ba pond’a kwaṅ be malee̱no̱ e? (Ombwa duta.)

¹⁰ Yehova nde e Mubole̱ longe̱, a be̱n pe̱ ngińa o pumbwe̱le̱ bawedi. A boli muto̱ped’a mudī Elia ngińa o pumbwe̱le̱ mun’a mukusa ma muto ma Sarepta. (1 Ki. 17:21-23) Ombusa ponda, na jongwane̱ la Loba muto̱ped’a mudī Elisa pe̱ a pumbwe̱le̱ mun’a mut’a Sunem. (2 Ki. 4:18-20, 34-37) Be bepumbwedi na bepe̱pe̱ be malee̱ ná Yehova a be̱n ngińa o timbane̱ bato o longe̱. Ke̱ e o wase, Yesu a lee̱ ná Sango a boli mo̱ ni ngińa. (Yohane 11:23-25, 43, 44) Tatan Yesu e o mo̱ń, a kusi pe̱ “ngińa ńe̱se̱ . . . o mo̱ń na o wase.” O be bete̱medi e so̱ ná a londise̱ kakane̱ di makwale̱ ná “be̱se̱ be o so̱ngo̱” ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ na be̱ne̱ epolo o be̱ longe̱ o bwindea.—Mat. 28:18; Yohane 5:25-29.

11. Ne̱ni jabea la diko̱ti di mabolano̱ biso̱ epolo o be̱ne̱ longe̱ la bwindea e?

¹¹ Ońola nje Yehova ese̱le̱no̱ ná mun’ao ńandolo a wo̱ kwed’a konjo e? Yesu alabe̱ mi myuedi ponda a kwalino̱ ná: “Ninka nde Loba a to̱ndino̱ wase ná a boli mpo̱m mao ma muna, ná to̱ nja nu dube̱ mo̱ a si mańama, nde a mabe̱ne̱ longe̱ la bwindea.” (Yohane 3:16) Ponda Loba a bolino̱ Mun’ao ka jabea o ko̱to̱ biso̱, a boli pe̱ nde biso̱ epolo o be̱ne̱ longe̱ la bwindea. (Mat. 20:28) Ńamuloloma Paulo a teleye̱ di to̱ti la mweńa la mwano ma Loba ponda a tilino̱ ná: “Kana kwedi e po̱ino̱ tongwea na moto, nika pe̱ nde tongwea na moto bepumbwedi ba kwedi be po̱ino̱. Ebanja kana o Adam be̱se̱ ba mawo̱no̱, nika pe̱ nde o Kristo be̱se̱ ba matimbisabe̱no̱ longe̱.”—1 Kor. 15:21, 22.

12. Ne̱ni Janea la Loba di me̱nde̱no̱ londise̱ mwano ma Yehova ońol’asu e?

¹² Yesu okwe̱le̱ bokwedi bao o kane̱ ná Janea la Loba di ye, jemea la Loba pe̱ di bolabe̱ o wase. (Mat. 6:9, 10) Dongo diwo̱ la mwano ma Loba le nde ná bato ba benama ba be̱ longe̱ o bwindea o wase. Ná nik’e londe, Yehova a te̱se̱ Mun’ao, Kiṅ’a Janea la Mesia. Loba a ko̱te̱le̱ pe̱ 144 000 la bato bena ba no̱ngo̱be̱ o wase ná ba bole̱ ebolo mwemba na Yesu o londise̱ jemea la Loba.—Bbī. 5:9, 10.

13. Nje Yehova eno̱ bola tatan, nje pe̱ jangame̱nno̱ bola e?

¹³ Tatan Yehova e o ko̱te̱le̱ “dimuti dinde̱ne̱” la bato. E pe̱ longa babo̱ o be̱ longe̱ owas’a bediedi ba Janea lao. (Bbī. 7:9, 10; Yak. 2:8) To̱ná we̱nge̱ diwanje̱ leno̱ oteten a bato jita o wase ońola  bosinga na bila, ba ba longi “dimuti dinde̱ne̱” ba mawe̱ na ngińa o songwa oteten abu pat’a ndando ye̱se̱. O mbad’edinge̱dinge̱, ba málule̱ njomb’abu mabao. (Mik. 4:3) O mulopo ma no̱ngo̱ dongo o bila bena be mawane̱ kwedi, be nde o jongwane̱ bato o so̱ “longe̱ la mbale̱” tongwea na lee̱ babo̱ mambo jombwea Loba la mbale̱ na mwano mao. (1 Tim. 6:19) Belongi ba mbia be ná be te̱nge̱ne̱ babo̱, to̱so̱ babo̱me̱ne̱ be ná ba si be̱ne̱ bekusedi ońolana ba masue̱le̱ Janea la Loba, nde Yehova a mabakise̱ ná ba be̱ne̱ nje e mapule̱ babo̱. (Mat. 6:25, 30-33; Lukas 18:29, 30) Man me̱se̱ ma mabola biso̱ mbaki ná Janea la Loba le na mbale̱ na ná di me̱nde̱ benga londise̱ mwano ma Yehova.

14-15. Ne̱ni kakane̱ la Yehova o bo̱le̱ kwedi o bwindea di me̱nde̱no̱ so̱ londa e?

¹⁴ Tatan Yesu e nde kiṅ’a Janea la Loba o mo̱ń, a me̱nde̱ pe̱ londise̱ makaki me̱se̱ Yehova a bolino̱. (2 Kor. 1:20) Botea 1914, Yesu e o janea omo̱ń a basingedi bao. (Mye. 110:1, 2) Son a ponda, Yesu na ba ba maneye̱ mwemba na mo̱ ba me̱nde̱ bumbise̱ bato ba bobe be̱se̱ be o wase.—Bbī. 6:2.

¹⁵ O pond’a Janea la ikol’a mbu la Yesu, a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ bawedi, ongwane̱ pe̱  be̱se̱ ba masengane̱ Yehova o timba ke̱nge̱nge̱. Ombusa kekise̱ disukan, ba bena Yehova a me̱nde̱no̱ langa ka bate̱m na sim “ba me̱nde̱ sangwa ekombo na ja oten bebe be̱se̱.” (Mye. 37:10, 11, 29) Mwe̱ndi ma muńe̱nge̱ mwe nde ná “musingedi nusukan nu me̱nde̱ ńamsabe̱ e nde kwedi.”—1 Kor. 15:26.

16. Nje yangame̱n be̱ mom ma njo̱m ni matute̱le̱ biso̱ o bolea Yehova e?

¹⁶ Je̱n o din jokwa ná dipita lasu la be̱ longe̱ o bwindea di se̱medi o Eyal’a Loba. Di dipita le ná longwane̱ biso̱ o benga be̱ jemea o min mińa misukan mena me bobe. Nde seto̱ buka te̱ ńo̱ng’asu ńa be̱ longe̱ nde ńangame̱n tute̱le̱ biso̱ o bwese̱ Yehova muńe̱nge̱. Njo̱m a mom ońola nje jeno̱ Yehova na Yesu jemea ńe nde ná di to̱ndi babo̱ jita. (2 Kor. 5:14, 15) Nik’e matute̱le̱ biso̱ o jembilane̱ babo̱ na langwea pe̱ bape̱pe̱ dipita di be̱nno̱ na ko̱di. (Rom. 10:13-15) Di lee̱le̱ te̱ bape̱pe̱ sanga la mulema, di me̱nde̱ be̱ pat’a bato Yehova a mapulano̱ be̱ne̱ ka mako̱m o bwindea.—Bon. 13:16.

17. Nje mō̱ ńasu te̱ angame̱nno̱ bola e? (Mateo 7:13, 14)

¹⁷ Mo̱ di me̱nde̱ be̱ o muso̱ngi ma ba bena ba me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ o bwindea e? Yehova a boli biso̱ epolo ońola nika. Tatan, biso̱ nde jangame̱n po̱se̱ o dangwa o ngea ni malane̱ o longe̱. (Langa Mateo 7:13, 14.) Ne̱ni longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ ponda biso̱ di me̱nde̱no̱ be̱ longe̱ o bwindea e? Di me̱nde̱ jalabe̱ mi myuedi o jokwa di mabupe̱.