1. Nje ye “musango ma Loba e,” ne̱ni pe̱ mu mongwane̱no̱ biso̱ e? (Filipi 4:6, 7)

 O BE̱N musango mō̱ wase e si bino̱. Mun mwe nde “musango ma Loba,” musango mu mawe̱ na mulatoko ma bo̱ibo̱i di be̱nno̱ na Tet’asu asu ńe o mo̱ń. Di be̱n te̱ musango ma Loba, je mbaki. (Langa Filipi 4:6, 7.) Je muńe̱nge̱ o be̱ dikom na ba bena ba to̱ndi mo̱. Je pe̱ muńe̱nge̱ o be̱ne̱ mulatako ma bwam na “Loba la musango.” (1 Tes. 5:23) Di bi te̱ Sango asu, di lakisane̱ mo̱, nde di sengane̱ pe̱ mo̱, musango ma Loba mwe ná mu lo̱ko̱ mulema masu ke̱ je owas’a bete̱medi ba ndutu.

2. Ońola nje jeno̱ mbaki ná je ná di be̱ne̱ musango ma Loba e?

² Mo̱ ye mbale̱ ná je ná di be̱ne̱ musango ma Loba ke̱ je owas’a bete̱medi ba ndutu ka diboa, mbeu a ńolo, mpungu na ke̱ je o takisabe̱ e? Mi mitakisan ma ngińa me ná mi bwese biso̱ bo̱ngo̱. Nde Yesu a boli bokwedi bao man malea ná: “Milema mańu mi si pungwea to̱ bwa bo̱ngo̱.” (Yohane 14:27) Nje ye bwam ye nde ná bonasango na bonańango ba bupe̱ malea ma Yesu. Na jongwane̱ la Yehova, ba we̱li o be̱ne̱ musango to̱ na mitakisan ma ngińa ba lembe̱no̱.

3. Ne̱ni diboa di malańe̱ o epas’ekombo ewo̱ to̱ diboa di malańe̱ o wase ńe̱se̱ beno̱ ná ba pungwa musango masu e?

³ Diboa di malańe̱ o epas’ekombo ewo̱ to̱ diboa di malańe̱ o wase ńe̱se̱ be ná ba wana mawengisan mande̱ne̱ o longe la bato. Jombwe te̱ ne̱ni diboa la Corona di takise̱no̱ bato jita. Muwaso mō̱ mu lee̱ ná bato jita ba si ta ba we̱le̱ ko̱ iwo̱ o ponda di diboa. Di boli ná bato ba bate no̱ngo̱ mutaka, ba  be̱ne̱ diboa la mo̱nge̱le̱, ba ńo̱ belam na banga buka dime̱ne̱, di wan njo oteten a ndabo a mbia, nde di bola pe̱ ná bō̱ ba pule bwa ńolo. Diboa di malańe̱ le te̱ owe̱ni o majano̱, nje weno̱ ná o bola ná o si no̱ngo̱ mutaka jita na be̱ne̱ pe̱ musango ma Loba e?

4. Ońola nje bia la eding’a Yesu jombwea mińa misukan di mabolano̱ ná di be̱ne̱ musango e?

⁴ Yesu a bīse̱ ná maboa ma bobe ma me̱nde̱ be̱ “wuma na wuma.” (Lukas 21:11) Ne̱ni bia la nika di mabolano̱ ná di be̱ne̱ musango e? Maboa ma malańe̱ ma si mańakisane̱ biso̱. Di bi ná mambo me nde tomba ka nje te̱ Yesu a kwalino̱. E te̱nge̱n so̱ o bupe̱ man malea Yesu a bolino̱ ba bena ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o mińa misukan ná: “Bińo̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná lo si soa.”—Mat. 24:6.

5. (a) Ne̱ni byala ba Filipi 4:8, 9 be mongwane̱no̱ biso̱ o bia nje jangame̱nno̱ baise̱ o muka o pond’a diboa di malańe̱ e? (b) Njika tombwane̱ senga la bolanga ba Bibe̱l di wanedino̱ wa e?

⁵ Diboa di malańe̱ le ná di bola ná di no̱nge mutaka munde̱ne̱, di bwe pe̱ bo̱ngo̱. Nika nde e tombi ná munańango mō̱ nu mabelabe̱ ná Desi. b E̱nno̱ ne̱ni Corona e bono̱ sango ao nusadi, munańango ao ńa bana na bana na do̱kita lao, a bo bo̱ngo̱ ná mo̱ pe̱ a me̱nde̱ be̱ne̱ mo̱, na ná a matombe̱le̱ pe̱ mo̱ ńango ao nu mákokwe̱ mimbu. A bo pe̱ bo̱ngo̱ ná a me̱nde̱ bo̱lo̱ne̱ ebol’ao, a ta so̱ a baise̱ mo̱me̱ne̱ ne̱ni a me̱nde̱no̱ janda da na sawa pe̱ bolongi. A ta a no̱ngo̱ mutaka ońola ma mambo kańena a si ta pe̱ a we̱le̱ ko̱ iyo̱ bulu. Nde Desi a timbi pe̱te̱ be̱ne̱ musango. Ne̱ni e? A kane̱ ná Yehova ongwane̱ mo̱ tobotobo o be̱ pī na be̱ne̱ pe̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam. (Langa Filipi 4:8, 9.) Ese̱le̱ ná Yehova a “kwalisane̱” mo̱ tongwea na bolanga ba Bibe̱l a tano̱ a senga. Mo̱ ná: “Doi la pī la balangedi di boli ná mutaka mam mu wo̱ye̱, lo̱nge̱le̱ pe̱ mba ná Yehova a mombwea mba.—Mye. 94:19.

6. Ne̱ni jokwa la wame̱ne̱ na ndongame̱n a mwemba ba mongwane̱no̱ wa e?

⁶ O pond’a diboa di malańe̱, e titi bu o bola mambo ka nje di ko̱lo̱ngo̱ne̱no̱, nde o s’ese̱le̱ ná nika ńeke wa o tombise̱ jokwa la wame̱ne̱ na jukea pe̱ o ndongame̱n. Myango ma longe me o kalat’asu na o sinima mi me̱nde̱ lee wa ná bonasango na bonańango be o benga bolea Yehova na jemea to̱ ná i ńai a mitakisan. (1 Pet. 5:9) Ndongame̱n i me̱nde̱ jongwane̱ wa o londe̱ bo̱ngo̱ bo̱ngo̱ na mo̱nge̱le̱ ma bwam ma mawe̱ o Betiledi. I me̱nde̱ pe̱ bola wa epolo o jembe̱ bane̱ na kusa pe̱ jembame̱ di mawe̱ na babo̱. (Rom. 1:11, 12) O dutedi te̱ ne̱ni Yehova a sue̱le̱no̱ baboledi  bao bō̱ bena ba ta ba boa, bena ba ta ba bwa bo̱ngo̱ to̱ bena ba ta muso̱lo̱ki, nik’e me̱nde̱ jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱, e bola pe̱ wa mbaki ná a me̱nde̱ pe̱ sue̱le̱ wa.

7. Nje eyembilan a ńamuloloma Yohane e mokwe̱le̱no̱ wa e?

⁷ Benga kwala na bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱. Diboa di malańe̱ le ná di bola ná di pande na bonasango na bonańango asu. O be bete̱medi, je ná di senga o mulema ka ńamuloloma Yohane. A ta a pula je̱ne̱ diko̱m lao Gayo boso na boso. (3 Yohane̱ 13, 14) Nde embi ná a si wusa je̱ne̱ mo̱ ońola pambo a ponda po̱. Yohane a boli so̱ nde nje e ta o ngud’ao; a tiledi Gayo leta. O si be̱n te̱ epolo o pe̱pe̱le̱ bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱ boso na boso, we ná o bele̱ babo̱ o telefon to̱ o po̱ngo̱ bebeledi ba video, we pe̱ ná o tilea babo̱ mye̱ndi. O bengi te̱ kwala na bonasango na bonańango, o si me̱nde̱ je̱ne̱ ná we muso̱lo̱ki, o me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ musango. Yete̱na o be̱n lambo la tobotobo di matakise̱ wa, bele̱ batudu, o kase pe̱ jongwane̱ lena ba mawaneano̱ wa na ndolo.—Yes. 32:1, 2.

8. Ne̱ni mbeu a ńolo ńeno̱ ná e pungwa musango mo̱ngo̱ e?

⁸ Mbeu a ńolo ka mpupe, soa la mińangadu na mudika ba kweledi te̱ wa, nika ńe ná e takise̱ wa ponda bwaba. We pe̱ ná o bwa ndutu, o bo̱lo̱ne̱ dipita, to̱ londa na malinga yete̱na o bo̱lo̱ne̱ bandolo to̱ mabe̱ne̱ mo̱ngo̱. Nik’e si mapula kwala ná we nde moto nu to̱ndi bema to̱ ná o si be̱n dube̱. Be bete̱medi be ta ngińa jita, bato bō̱ be pe̱ ná bonge̱le̱ ná nik’e me̱nde̱ bo̱bise̱ wa. (Hiob 1:11) Nde to̱ na mi mitakisan ma ngińa, we te̱ nde ná o be̱ne̱ musango. Ne̱ni e?

9. Ne̱ni Yesu a boṅsane̱no̱ biso̱ o lembe̱ mbeu a ńolo e?

⁹ O̱nge̱le̱ nje Yesu a bīse̱no̱. O diwengisan na bato bō̱ ba nin wase bena ba mo̱nge̱le̱ ná mbeu a ńolo i si me̱nde̱ ko̱ye̱ babo̱ to̱ buńa, biso̱ di bi ná mbeu a ńolo i me̱nde̱ bata o min mińa masu, na ná iwo̱ i me̱nde̱ ko̱ye̱ biso̱. Yesu a langwedi bokwedi bao ná “soa la mińangadu dinde̱ne̱” na mbeu a ńolo ipe̱pe̱ ba me̱nde̱ be̱ obiana su di mapo̱. (Lukas 21:11) A bīse̱ pe̱ ná “bobe bo me̱nde̱ to̱ndo̱,” di me̱ne̱ pe̱ nika o nin we̱nge̱. K’eyembilan, di me̱ne̱ ebwan, mańakisan, na njo ninde̱ne̱. (Mat. 24:12) Yesu a si kwali to̱ buńa ná yi mbeu a ńolo i me̱nde̱ nde ko̱ye̱ buka te̱ ba bena ba si maboleye Yehova. Yi mbeu a ńolo i kweledi pe̱ jita la baboledi ba Yehova ba jemea. (Yes. 57:1; 2 Kor. 11:25) Yehova a si me̱nde̱ tata biso̱ na mbeu a ńolo ye̱se̱ yen ebe, nde a me̱nde̱ bola biso̱ nje ye̱se̱ e mapule̱ ná di benge be̱ne̱ musango.

10. Ne̱ni di malee̱no̱ dube̱ lasu ke̱ di boṅsane̱ botea tatan e? (Minia 22:3)

¹⁰ Mbeu a ńolo e ko̱ye̱ te̱ biso̱ epańpań, je ná di be̱ pī yete̱na di boṅsane̱ oboso ba ponda. Mo̱ mu m’boṅsan mu mapula nde nde kwala ná di si lakisane̱ Yehova e? Tomtom. Di boṅsane̱ te̱ obiana mbeu a ńolo e mako̱, di malee̱ nde mbaki di be̱nno̱ ná Yehova a dongame̱n o jombwea biso̱. Ne̱ni nika e? Eyal’a Loba e mome̱le̱ biso̱ o bȯnsane̱ obiana mbeu a ńolo i mako̱. (Langa Minia 22:3.) Tongwea na milopo ma bekwali, ndongame̱n a mwemba na mibia, bebokedi ba Yehova be momele̱ biso̱ ponda na ponda te̱ o boṅsane̱ ońola mbeu a ńolo ye ná e ko̱ye̱ biso̱ epańpań. c Mo̱ di lakisane̱ Yehova e? Yete̱na e, di me̱nde̱  bupe̱ ma malea botea tatan—obiana mbeu a ńolo e mako̱ye̱ biso̱.

11. Nje eyembilan a Margaret e mokwe̱le̱no̱ wa e?

¹¹ Jombweye nje e po̱yedi munańango mō̱ nu belabe̱ ná Margaret. Manea ma baise̱ mo̱ ná a buse o bolongi bao ońolana mudika mu ta o mundi. Kana bato jita ba tano̱ ba ńa mīla o mulemlem a ponda, mangea ma ta ma londa, mitoa pe̱ mi si we̱le̱ dua. Wuma i ta na yū na itutu, Margaret a si wusa so̱ busa o mutoa mao. Nde ongi ońolana a ta a boṅsane̱. O mukuta mao, a ta a be̱ne̱, duta la mundi owe̱ni a wusano̱ so̱ ngea nipe̱pe̱ ni mongwane̱ mo̱ o busa o mundi. A duane̱ mutoa mao o ni ngea oboso ba ponda ná a we̱le̱ so̱ mo̱ na bo̱bise̱ la ńolo yete̱na mbeu a ńolo ńe̱ne̱ne̱ epańpań. M’boṅsan ma Margaret mu sungi mo̱.

12. Ońola nje di mabupe̱no̱ bediedi be mabolabe̱ o tata biso̱ e?

¹² O bwam ba tata biso̱ na bato bape̱pe̱, manea me ná ma baise̱ biso̱ ná di si busa owe̱ni jeno̱, to̱ ná jasumwe̱ o epolo ewo̱, to̱ mo̱me̱ne̱ ná di bupe̱ bediedi bepe̱pe̱. Bato bō̱ be ná ba be̱ muńo̱ngo̱ o we̱le̱ be bediedi o ebolo, to̱ timbise̱le̱ mambo na mbusa ońolana ba mapula bola mambo ka nje ba mo̱nge̱le̱no̱. Nde ne̱ni kriste̱n i madie̱le̱no̱ babo̱me̱ne̱ e? Bibe̱l e malangwea biso̱ ná: “Ońola bwam ba Sango sibise̱ bińo̱me̱ne̱ owas’a doi te̱ lena di te̱se̱be̱ omo̱ń a bato, to̱ e be̱ nde kiṅe̱ ka mwaned’a boso, to̱ e be̱ nde go̱bina ka ba a lomno̱.” (1 Pet. 2:13, 14) Bebokedi ba Loba pe̱ be mabola biso̱ bediedi bena be matate̱ biso̱. Di makusa pe̱ mome̱le̱ ponda ye̱se̱ ná di bole batudu nomb’asu ya telefon jeno̱ bolane̱ ná ba we̱le̱ so̱ biso̱ o ponda mbeu a ńolo. Mo̱ o mábola nika e? Je pe̱ ná di kusa bediedi ba ne̱ni tata biso̱me̱ne̱ owe̱ni di majano̱, ba jasumwe̱ o epolo ewo̱, na ba ne̱ni kusa mambo ka da, to̱ ne̱ni na njika ponda wanea bape̱pe̱ jongwane̱. Di si bupe̱ te̱ be bediedi, je ná di we̱le̱ longe̱ lasu na la batudu o bete̱medi ba bobe. Di si dimbea ná ban bome ba jemea nde ba mombweye ońola midī masu. (Bon. 13:17) Margaret mo̱ ná: “Ne mbaki ná bupe̱ bupe̱ la bediedi ba batudu na ba bebokedi nde di sungi longe̱ lam.”

13. Ne̱ni kriste̱n jita yena yasumwe̱ o milongi mabu i we̱lino̱ kombe̱ muńe̱nge̱ na musango e?

¹³ Jita la bonasango na bonańango bena  basumwe̱ o milongi mabu ońola mbeu a ńolo, bila to̱ mpungu o mundi, ba boli me̱se̱ na me̱se̱ o ko̱lo̱ngo̱ne̱ bete̱medi babu ba peńa na walane̱ pe̱ mambo mabu ma mudī oboso. Kapo̱ ka kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso yena i ta i camane̱ o njo̱m a mitakisan, ba bengi “langwa eyal’a.” (Bebolo 8:4) Te̱ la dikalo longwane̱ babo̱ o soke̱ miso̱ o minam ma Janea buka o bete̱medi babu ba ndutu. Ba we̱li so̱ kombe̱ muńe̱nge̱ na musango mabu.

14. Ne̱ni mitakisan meno̱ ná mi pungwa musango masu e?

¹⁴ Mitakisan me ná mi sumwane̱ biso̱ mambo jita mena ma mabole̱ ná di be̱ne̱ musango. Je muńe̱nge̱ ke̱ di mako̱to̱me̱ mwemba na wonja, di mate̱ dikalo esibe̱ mwekan, di mabola pe̱ mambo di ko̱lo̱ngo̱ne̱no̱ esibe̱ bwa bo̱ngo ná di me̱nde̱ damabe̱le̱. Beki te̱ biso̱ o bola man mambo, je ná di no̱ngo̱ mutaka, di botea pe̱ bwa bo̱ngo̱ ońola nje e male̱ tombe̱. E te̱nge̱n ná di be̱ne̱ be besengedi. Nde jangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱. Yesu a kwali ná mitakisan me ná mi bola ná bokwedi bao ba so̱nje. (Yohane 16:1, 2) Nje so̱ bola ná di benge be̱ne̱ musango ke̱ je o takisabe̱ e?

15. Ońola nje di s’angame̱nno̱ bwa mitakisan bo̱ngo̱ e? (Yohane 15:20; 16:33)

¹⁵ Eyal’a Loba e malangwea biso̱ ná: “Be̱se̱ bena ba mapule̱ dangwane̱ longe̱ la dube̱ la Loba o Kristo Yesu ba me̱nde̱ kusa mitakisan.” (2 Tim. 3:12) Ponda ebol’a dikalo e we̱le̱be̱no̱ owas’a mwekan o ekombo ao, munasango mō̱ nu belabe̱ ná Andrei a si ta a we̱le̱ jemea ná baboledi ba Yehova be̱se̱ ba me̱nde̱ takisabe̱. A ta nde a dutea ná: “Mboṅ a Yehova ye owan jita. Ne̱ni manea meno̱ ná ma damea biso̱ be̱se̱ e? Nde o mulopo ná a be̱ne̱ musango, di jo̱nge̱le̱ di boli nde ná a no̱nge mutaka. Bonasango bape̱pe̱ ba bake̱ nde mambo o mā ma Yehova, esibe̱ babo̱ jo̱nge̱le̱ ná ba titi ná ba damabe̱le̱. Ba ta ba bia ná be ná ba damabe̱le̱, nde ba si no̱ngi mutaka ka Andrei. Andrei embilane̱ so̱ babo̱, mo̱ pe̱ a lakisane̱ Loba na mulema mwe̱se̱. A timbi so̱ be̱ne̱ musango, e pe̱ muńe̱nge̱ tatan to̱ná a diano̱ e o lembe̱ mitakisan jita. Nika ńe pe̱ ná e po̱ye̱ biso̱. Ponda Yesu a kwalino̱ ná di me̱nde̱ takisabe̱, a kakane̱ pe̱  biso̱ ná je ná di benga be̱ jemea.—Langa Yohane 15:20; 16:33.

16. Njika bediedi jangame̱nno̱ bupe̱ ke̱ je o takisabe̱ e?

¹⁶ Ebol’asu e bangabe̱ te̱ to̱so̱ e we̱le̱be̱ owas’a mwekan, je ná di kusane̱ Mukanjo m’Ebolo to̱ batudu bediedi. Be bediedi be mabolabe̱ nde o bwam ba tata biso̱, o bakise̱ ná di mabenga kusa da la mudī, na o jongwane̱ biso̱ o benga te̱ dikalo etum te̱ epolo ye̱ne̱ne̱no̱. Bola me̱se̱ ná o bupe̱ bediedi o makusano̱, to̱ e be̱ nde ná o titi so̱ṅtane̱ bwambwam ońola nje be bolabe̱no̱. (Yak. 3:17) O si langwea pe̱ to̱ bato bena ba si be̱n bwam o bia mo̱ mambo jombwea bonasango na bonańango, to̱ nje e mabolabe̱ o mwemba.—Mul. 3:7.

17. Kapo̱ ka bamuloloma ba ebwe’a mbu yaboso, njika bedomsedi di no̱ngino̱ e?

¹⁷ Njo̱m po̱ ńa mom ni matute̱le̱ Satan o janane̱ baboledi ba Loba, ńe nde ná ba ‘makombe̱ mboṅ a Yesu.’ (Bbī. 12:17) O s’ese̱le̱ ná Satan na was’ao ba bwe̱se̱ wa bo̱ngo̱. Te̱ la dikalo na lee̱ ba mawana muńe̱nge̱ na musango to̱ na mitakisan. O ebwe’a mbu yaboso, ponda mwemba ma bakaisedi bande̱ne̱ ma Bonayuda mwanedino̱ bamuloloma ná ba si te̱ pe̱ dikalo, ba baboledi ba Yehova ba jemea ba po̱si nde o sengane̱ Loba. (Bebolo 5:27-29, 41, 42) Ye mbale̱ ná ebol’asu ye te̱ owas’a mwekan, jangame̱n be̱ jangwa ke̱ di mate̱ dikalo. (Mat. 10:16) Nde di boli te̱ me̱se̱ me o ngud’asu, di me̱nde̱ be̱ musango ońolana di bi ná je o bwese̱ Yehova muńe̱nge̱, na ná je o bīse̱ mwe̱ndi mu masunge̱ longe̱ la bato.

18. Nja ńe ná nu bola biso̱ musango ma mbale̱ e?

¹⁸ Di be̱ mbaki ná je ná di be̱ne̱ musango to̱ owas’a bete̱medi ba ndutu. O be bete̱medi, di si dimbea ná musango mu mapule̱ biso̱ mwe nde musango ma Loba, nika ńe nde musango mwena Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱ a mabolano̱. Lakisane̱ mo̱ o pond’a diboa di malańe̱, o pond’a mbeu a ńolo to̱ owas’a mitakisan. Tingame̱ na bebokedi bao. Soke̱ mo̱nge̱le̱ o minam ma betańsedi ma kie̱le̱ ni maye̱ me o jenge̱le̱ wa. O boli te̱ nika, ‘Loba la musango a me̱nde̱ be̱ na wa.’ (Fil. 4:9) O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ bonasango na bonanángo asu be o lembe̱ mitakisan o be̱ne̱ musango ma Loba.