1. Obiana Yesu a mawo̱, nje a langwedino̱ mubole̱ bobe mō̱ nu ta mo̱ mbasan e? (Lukas 23:39-43)

 YESU na babole̱ bobe baba be mo̱ mbasan be o taka nika kwed’abu ńeno̱ sisea. (Lukas 23:32, 33) Nika ba babole̱ bobe ba tano̱ ba yo̱ye̱ Yesu, je so̱ ná di kwala ná ba si ta bokwedi bao. (Mat. 27:44; Marko 15:32) Nde mō̱ ńabu a tuko mo̱nge̱le̱. Na mo̱ a kwala ná: “A Yesu, o̱nge̱le̱ mba, ke̱ o po̱i o janea lo̱ngo̱! Na Yesu alabe̱ mo̱ ná: “Na mbale̱, na malangwea wa we̱nge̱, o mabe̱ na mba o paradisi.” (Langa Lukas 23:39-43, nwt-F.) To̱ lambo di si malee̱ ná nu mubole̱ bobe a kasi mwe̱ndi ma “Janea la mo̱ń”, mwena Yesu a tano̱ a langwa o dikalo lao. Yesu pe̱ a si kwali to̱ buńa ná nu moto a me̱nde̱ be̱ o di Janea la mo̱ń. (Mat. 4:17) Yesu a ta nde a kwalea ońola paradisi ni me̱nde̱ be̱ o wase. Ońola nje di makwalano̱ nika e?

2. Nje e malee̱ ná nu mubole̱ bobe ńate̱le̱ a ta nde mot’a Bonayuda e?

² Yen ebe nu mubole̱ bobe ńate̱le̱ a ta nde mot’a Bonayuda. A kwalane̱ nune̱ mubole̱ bobe ná: “To̱ wa pe̱ o si mabwa Loba bo̱ngo̱, kana o kusino̱ mulemlem ma beko̱kisedi e?” (Lukas 23:40) Bonayuda ba ta nde bowe̱ Loba diwo̱, nde basibi ba ta bowe̱ maloba jita. (Bbu. 20:2, 3; 1 Kor. 8:5, 6) Ba babole̱ bobe babane̱ ba be̱ te̱ basibi, ke̱ myuedi mi wusa nde be̱ ná: “To̱ wa pe̱ o si mabwa maloba bo̱ngo̱ e? O sumo te̱ nika, Yesu a lomabe̱ pe̱ nde, seto̱ ońola basibi, nde ońola “mido̱ngi mi pimbedi ma ndabo a Israel mo̱me̱ne̱.” (Mat. 15:24) Loba a ta pe̱ a bīse̱ Bonaisrael ná a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ bawedi. Nu mubole̱ bobe ńate̱le̱ a ta a bia nika, byala bao be ta pe̱ nde be pula kwala  ná Yehova a me̱nde̱ pumbwe̱le̱ Yesu o die̱le̱ Janea la Loba. E me̱ne̱ne̱ ná nu moto a ta a pite̱ ná Loba a me̱nde̱ pe̱ pumbwe̱le̱ mo̱.

3. Nje mubole̱ bobe ńate̱le̱ o̱nge̱le̱no̱ yen ebe ponda Yesu a kwaledino̱ ońola paradisi e? Bola beteledi. (Bebotedi 2:15)

³ Yete̱na nu mubole̱ bobe ńate̱le̱ a ta nde mot’a Bonayuda, ke̱ a ta so̱ a bia myango ma Adam na Eva, na ma paradisi owe̱ni Yehova a tano̱ a jese̱ babo̱. A ta so̱ a dube̱ yen ebe ná paradisi Yesu a tano̱ a kwalea e me̱nde̱ nde be̱ mōnda ma mpesa o wase wan.—Langa Bebotedi 2:15.

4. Nje byala bena Yesu a kwalane̱no̱ nu mubole̱ bobe bangame̱nno̱ tute̱le̱ biso̱ o bola e?

⁴ Byala bena Yesu a kwalane̱no̱ nu mubole̱ bobe bangame̱n tute̱le̱ biso̱ o dutea jombwea ne̱ni longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ o paradisi. Janea la musango la Salomo pe̱ le ná lokwe̱le̱ biso̱ mambo jombwea paradisi. Di pite̱ ná Yesu, ńena nu buki Salomo, a me̱nde̱ bola ebolo mwemba na ba ba me̱nde̱ janeye̱ na mo̱ o timbise̱le̱ wase mudo̱led’a paradisi. (Mat. 12:42) Ye so̱ mweńa ná “mido̱ngi mipe̱pe̱” mombweye nje mangame̱nno̱ bola ná mi be̱ ńai ni dongame̱n o be̱ longe̱ o bwindea o paradisi.—Yohane 10:16.

5. Ne̱ni o mo̱nge̱le̱no̱ ná longe̱ di me̱nde̱ be̱ o paradisi e?

⁵ Nje e mapo̱ wa o mo̱nge̱le̱ ke̱ o dutedi jombwea paradisi e? Yen ebe o mo̱nge̱le̱ nde mōnda ma mpesa mō̱ kapo̱ ka mu ma Ede̱n. (Bbot. 2:7-9) To̱so̱ o mo̱nge̱le̱ nde eding’a Mika e makwale̱ ná tumba la Loba di me̱nde̱ ja “owas’a mao mudiki ma wań na bao bwele ba jangolo.” (Mik. 4:3, 4) We pe̱ to̱ ná wo̱nge̱le̱ bepasi ba Bibe̱l be makwale̱ ná da di me̱nde̱ be̱ njoasoa. (Mye. 72:16; Yes. 65:21, 22) We ná we̱ne̱ wame̱ne̱ o mōnda ma mpesa, o jai o tebedi ni londi na mapo̱ko̱. Ngō̱ e londi na benumba ba bwam ba myele na mbonji, we pe̱ senga lo̱ la belongi bo̱ngo̱ ba mbia, mako̱m—na ba ba pumbo—babo̱ be̱se̱ be pe̱ muńe̱nge̱ o tombise̱ ponda mwemba. Seto̱ ndo̱ti ni. Penda to̱ po̱ e titi ná ma mambo me̱se̱ ma me̱nde̱ bolane̱. Nde o paradisi di me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ ebolo e mabwesane̱ muńe̱nge̱.

6. Nje di me̱nde̱no̱ bola o paradisi e? (Ombwa duta.)

⁶ Yehova a weki biso̱ ná di bwane̱ ebol’asu muńe̱nge̱. (Mul. 2:24) Di me̱nde̱ walame̱ne̱ jita o pond’a Janea la ikol’a mbu la Kristo. Ba ba me̱nde̱ jonge̱ o ndenge̱ ninde̱ne̱, na lodun la bato bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱, ba me̱nde̱ be̱ne̱ ńo̱ng’a mbo̱ti, da, na wum’a boja. Ná nik’e bolane̱, e me̱nde̱ pula ná di bole  ebolo ende̱ne̱ e mabwesane̱ muńe̱nge̱. Ka nje te̱ Adam na Eva ba tano̱ bangame̱n lańse̱ mōnda mwena mu ta wum’abu ya boja, biso̱ pe̱ di me̱nde̱ be̱ne̱ epolo o lańse̱ paradisi o wase ńe̱se̱. Dutea pe̱ ne̱ni e me̱nde̱no̱ be̱ bwam o lee̱ lodun la bato lo me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ bena ba si bi Yehova na mwano mao, na jongwane̱ bajemea ba ta longe̱ oboso ná Yesu a mapo̱ o jokwa mambo mape̱pe̱!

7. Je ná di be̱ mbaki na nje e, ońola nje pe̱ e?

⁷ Je ná di be̱ mbaki ná longe̱ o paradisi ni maye̱ di me̱nde̱ be̱ musango, bonam, na ná o̱da pe̱ e me̱nde̱ be̱ oten. Ońola nje e? Ońolana Yehova a málee̱ biso̱ ne̱ni longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ owas’a Janea la Mun’ao. Myango ma janea la Salomo mi malee̱ nika.

8. Ne̱ni byala bena Kiṅe̱ David a tilino̱ o Myenge 37:10, 11, 29 be londino̱ e? (Ombwa “Myuedi ma balangedi” o nin Njongo a Betatedi.)

⁸ Mudī musangi mu tute̱le̱ kiṅe̱ David o tila ne̱ni longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ owas’a janea la kiṅe̱ po̱ ńa dibie̱ na ńa jemea. (Langa Myenge 37:10, 11, 29.) Di yo̱ki langa Myenge 37:11 ke̱ di makwalisane̱ bato jombwea paradisi. Di be̱n pe̱ njo̱m a bwam o bola nika ebanja Yesu a bolane̱ y’epas’a o Ekwal’ao o mudongo, o lee̱ ná nik’e me̱nde̱ bolane̱ o kie̱le̱ ni maye̱. (Mat. 5:5) Nde byala ba David be lee̱ pe̱ neni longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ owas’a janea la Salomo. Ponda Salomo a tano̱ kiṅ’a Israel, tumba la Loba di ta di be̱ne̱ musango ma tobotobo na mbo̱le̱ o ekombo “e mo̱nde̱ mańo̱ngo̱ na mbo̱mbo̱ ba ndo̱mbi.” Loba a ta a kwala ná: “Lo mane̱nge̱ te̱ myeka mam, . . . , na mabola musango mu be̱ o ekombo, lo mako̱ iyo̱ bwam esibe̱ moto sisa bińo̱.” (Lev. 20:24; 26:3, 6) Ma makaki ma londi o pond’a janea la Salomo. (1 Mya. 22:9; 29:26-28) Yehova a ta pe̱ a kakane̱ ná bato ba bobe ba “si mabe̱ pe̱.” (Mye. 37:10) Byala ba Myenge 37:10, 11, 29 be londi o mińa mi tombi, be me̱nde̱ pe̱ londa o kie̱le̱ ni maye̱.

9. Nje kiṅ’a muto ńa Seba e kwalino̱ jombwea janea la kiṅe̱ Salomo e?

 ⁹ Kiṅ’a muto ńa Seba e sengi myango ná tumba la Israel le musango na mbo̱le̱ owas’a janea la Salomo. A wu etum o po̱ o Yerusalem ná mo̱me̱ne̱ e̱ne̱ nika na miso̱. (1 Ki. 10:1). Ombusa mo̱ pe̱pe̱le̱ janea la Salomo, a kwali ná: “To̱ epasi e si ta e málangwabe̱le̱ mba. . . . Bona bo̱ngo̱ be nde musima ne̱ e! Njika musima bautu bo̱ngo̱ beno̱ bena ba mate̱me̱ oboso bo̱ngo̱ ponda ye̱se̱ na senga dibie̱ lo̱ngo̱ e!” (1 Ki. 10:6-8) Nde bete̱medi ba bwam be ta owas’a janea la Salomo be nde eyembilan a nje Yehova a me̱nde̱no̱ bolea mbel’a moto owas’a Janea la Mun’ao Yesu.

10. O njika mbadi Yesu a petane̱no̱ Salomo e?

¹⁰ Yesu a petane̱ Salomo o midi me̱se̱. Salomo a si ta ke̱nge̱nge̱, a po̱ngi pe̱ mawuse̱ mena ma wanedi tumba la Loba mbeu a ńolo. O diwengisan, Yesu e nde Mudiedi ńe ke̱nge̱nge̱ nu si mapo̱nge̱ mawuse̱. (Lukas 1:32; Bon. 4:14, 15) Yesu a we̱li lembe̱ makekisan ma ngińa mena ma ta ma wa na Satan. A lee̱ ná a si me̱nde̱ bola bobe to̱ buńa, to̱ mo̱me̱ne̱ lambo di me̱nde̱ sengise̱ ba be owas’a Janea lao sese. Nika ńe nde biso̱ edube ende̱ne̱ o be̱ne̱ mo̱ ka Kiṅe̱.

11. Ba nja ba me̱nde̱ janeye̱ mwemba na Yesu e?

¹¹ Yesu a me̱nde̱ janea mwemba na 144 000 bena ba me̱nde̱ bole̱ ebolo na mo̱ o jombwea mbel’a moto na londise̱ mwano ma Loba ońola wase. (Bbī. 14:1-3) Kana ba lembe̱no̱ mitakisan jita ponda ba tano̱ o wase, ba me̱nde̱ so̱ṅtane̱ bete̱medi ba ba be o wase. Nje so̱ ba basangwedi mwemba na Yesu ba me̱nde̱no̱ bola ná te̱ite̱i e?

12. Njik’ebolo Yehova a me̱nde̱no̱ bola 144 000 e?

¹² Ebolo e bakabe̱ Yesu na bo̱kisabe̱ ye bonde̱ne̱ jita buka ye yena Salomo a tano̱ a be̱ne̱. Kiṅe̱ Salomo a ta angame̱n jombwea lodun la bato o ekombo ewo̱ buka te̱. Nde banedi ba Janea la Loba ba me̱nde̱ jongwane̱ o jombwea lodun la lodun la bato o wase ńe̱se̱. E se̱ edube ende̱ne̱ Yehova a bolino̱ ye 144 000 la bato e!

13. Njika m’bē̱ ma tobotobo ba ba me̱nde̱ janeye̱ na Yesu ba me̱nde̱no̱ be̱ne̱ e?

¹³ Kapo̱ ka Yesu, ye 144 000 la bato ba me̱nde̱ nde be̱ kiṅe̱ na prisi. (Bbī. 5:10) Owas’a Mbend’a Mose, ebol’a boso ya prisi e ta nde ná bombweye̱ ja la bwam la tumba o mbad’eyobo na o mbad’a mudī. Mbenda e ta nde “edinge̱ding’a mambo ma bwam ma me̱nde̱ po̱,” e te̱nge̱n so̱ o kwala ná ba ba me̱nde̱ janeye̱ na Yesu ba me̱nde̱ jongwane̱ tumba la Loba o be̱ne̱ ja la bwam o mbad’eyobo na o mbad’a mudī. (Bon. 10:1) Di si bi ne̱ni yi kiṅe̱ na yi prisi i me̱nde̱no̱ kwala na ba ba me̱nde̱no̱ janea o wase. E be̱ to̱ ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ te̱se̱ mambo, je ná di be̱ mbaki ná ba ba me̱nde̱ be̱ o paradisi o wase ba me̱nde̱ kusa bediedi bangame̱n.—Bbī. 21:3, 4.

14. Njika mulatako mwe oteten a “mido̱ngi mipe̱pe̱” na bonasango a Kristo e?

¹⁴ Yesu a bele̱ ba bena ba me̱nde̱ janeye̱ na mo̱ ná “dibemba disadi.” (Lukas 12:32) Nde a kwaledi pe̱ ońola dibo̱to̱ dipe̱pe̱ a bele̱no̱ ná “mido̱ngi mipe̱pe̱.” Ma mabo̱to̱ maba me nde dibemba diwo̱. (Yohane 10:16) Ma mabo̱to̱ maba me o  bola ebolo mwemba we̱nge̱, ma me̱nde̱ pe̱ benga bola nika ponda paradisi e me̱nde̱no̱ bokisabe̱ o wase. Ye mbale̱ ná “dibemba disadi” di me̱nde̱ nde be̱ o mo̱ń, “mido̱ngi mipe̱pe̱” pe̱ mi me̱nde̱ be̱ne̱ dipita la bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱ o wase o bwindea. Nde “mido̱ngi mipe̱pe̱” mangame̱n bola mambo mō̱ ná mi be̱ o paradisi.

15. (a) Ne̱ni “mido̱ngi mipe̱pe̱” mi mabolano̱ ebolo na bonasango a Kristo e? (b) Ne̱ni weno̱ ná o bupe̱ eyembilan a nu munasango ńe o sapi e? (Ombwa duta.)

¹⁵ Mubole̱ bobe ńate̱le̱ a wedi obiana a mabe̱ne̱ epolo o lee̱le̱ masoma mao ońola nje Kristo a boledino̱ mo̱. O diwengisan, biso̱ “mido̱ngi mipepe̱” di be̱n epolo tatan o lee̱le̱ masoma ońola nje Yesu a boledino̱ biso̱. K’eyembilan, di malee̱ ná di to̱ndi mo̱ na mbadi di mombweano̱ bonasango ao bo̱kisabe̱. Yesu a kwali ná a me̱nde̱ nde kaise̱ mido̱ngi bupisane mbadi ba mombweano̱ bonasango ao. (Mat. 25:31-40) Je ná di sue̱le̱ bonasango a Kristo na ko̱di ke̱ jongwane̱ babo̱ o te̱ dikalo na timbise̱ bato bokwedi. (Mat. 28:18-20) Ońola nika nde di mapulano̱ bolane̱ belongisan ba jokwa la Bibe̱l bena ba mabolano̱ biso̱ bwam, k’eyembilan kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea. O si bedi te̱ botea tombise̱ jokwa la moto, we ná o te̱se̱ nika ka lambo wangame̱nno̱ po̱le̱.

16. Nje jeno̱ ná di bola botea tatan o be̱ ba ba me̱nde̱ diabe̱le̱ na Janea la Loba e?

¹⁶ Di s’angame̱n jenge̱le̱ natē̱ di po̱ o paradisi ná di be̱ pat’a bato Yehova a mapulano̱ oten. Botea tatan, je ná di po̱ngo̱ miwe̱n o be̱ mbale̱ o byala na o bebolo basu, na be̱ne̱ pe̱ bedangwedi ba bwam. Je pe̱ ná di be̱ Yehova jemea, di be̱ pe̱ mom’asu to̱ munj’asu jemea, name̱ne̱ na bonasango na bonańango asu. Di sengane̱ te̱ Yehova tatan o yen ebe̱yed’a mambo ya bobe, e me̱nde̱ be̱ biso̱ lambo di bo̱bi o sengane̱ mo̱ o paradisi. Je pe̱ ná di wasa sa bede̱mo be malee̱ ná je o boṅsane̱ o be̱ oten. Ombwa mulopo m’ekwali “Mo̱ we be̱be̱ o ‘sangwa wase’ e?” o nin Njongo a Betatedi.

17. Mo̱ myobe di bolino̱ mińa mi tombi mangame̱n bo̱bise̱ biso̱ e? Bola beteledi.

 ¹⁷ Jangame̱n pe̱ po̱ngo̱ miwe̱n ná di dimbeye myobe di bolino̱ mińa mi tombi. E be̱ to̱ ne̱, di si me̱nde̱ no̱ngo̱ diko̱ti ka njo̱m o “bola bobe na mboṅsaṅ.” (Bon. 10:26-31) Nde je ná di be̱ mbaki ná jate̱le̱ te̱ na mbale̱, di baise̱ Yehova na batudu jongwane̱, di tukwa pe̱ bedangwedi basu, Yehova a me̱nde̱ lakise̱ biso̱. (Yes. 55:7; Bebolo 3:19) O̱nge̱le̱ ben byala bena Yesu a langwedino̱ farisai: “Na si po̱i o bele̱ bate̱m na sim, nde babobe.” (Mat. 9:13) Jabea la diko̱ti di dongame̱n o kudumane̱ myobe masu me̱se̱.

18. Nje o me̱nde̱no̱ to̱ndo̱ kwalea na nu mubole̱ bobe nu wedi o mbasan ma Yesu e?

¹⁸ Dutea te̱ ná we o paradisi, we o kwala na nu mubole̱ bobe nu kwalisane̱ Yesu. Ye̱ke̱i te̱, bińo̱ babane̱ lo me̱nde̱ timbise̱le̱ masoma ońola jabea la Yesu. We ná o baise̱ mo̱ ná a bate langwea wa ne̱ni mambo ma tombino̱ obiana Yesu a mawo̱, na ne̱ni a sengino̱ ponda Yesu a kasino̱ njako ao. Yen ebe, mo̱ pe̱ a me̱nde̱ baise̱ wa ne̱ni longe̱ di tano̱ o mińa misukan ma ebe̱yed’a mambo ya Satan. Nik’e me̱nde̱ nde be̱ biso̱ edube o jokwa Eyal’a Loba na yi ńai a bato!—Efe. 4:22-24.

19. Ońola nje longe̱ o paradisi di si me̱nde̱no̱ wo̱lisane̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

¹⁹ Longe̱ o paradisi di si me̱nde̱ wo̱lisane̱ tom. Di me̱nde̱ je̱ne̱ bato ba bwam ponda ye̱se̱, di be̱ne̱ pe̱ ebolo e mabwesane̱ muńe̱nge̱. Di buki me̱se̱, di me̱nde̱ bata bia Sango asu ńe o mo̱ń buńa te̱, na bwane̱ nje a mabolano̱ biso̱ muńe̱nge̱. Di me̱nde̱ te̱ nde be̱ne̱ mambo ma peńa o jokwa jombwea mo̱, na bewekedi bao. Etum te̱ di me̱nde̱no̱ be̱ longe̱, ndolo di be̱nedino̱ Loba pe̱ e me̱nde̱ nde bata ńaka. Di matimbise̱le̱ Yehova na Yesu masoma ná ba boli biso̱ kakane̱ ná je ná di be̱ longe̱ o bwindea o paradisi!