1-2. Nje bayedi bangame̱nno̱ bola ponda mun’abu a mabaise̱no̱ myuedi jombwea Loba na Bibe̱l e?

 BATO jita ba memba ná kokise̱ la bana di mabaise̱ ebolo jita. Yete̱na we nde muyedi nu be̱n muna nusadi, di masesa wa ońola miwe̱n o mapo̱ngo̱no̱ ná dube̱ lao di be̱ ngińa. (Ndim. 6:6, 7) Nika mun’ango̱ eno̱ koka, e ná a botea baise̱ myuedi jombwea belēdi basu be se̱medi o Bibe̱l, name̱ne̱ pe̱ na bete̱sedi ba Bibe̱l o nje e mombweye̱ bedangwedi.

² Ka laboso, we ná o bwa ndutu ońola myuedi ma mun’ango̱. We ná na wo̱nge̱le̱ ná a mabaise̱ nde myuedi ońolana a si be̱nedi pe̱ Loba na Bibe̱l dube̱ la ngińa. Mbale̱ ńe nde ná, nika bana beno̱ koka, ba be̱n ńo̱ng’a baise̱ myuedi ná bouse̱ dube̱ labu. (1 Kor. 13:11) Ońola nika o si be̱n njo̱m to̱ po̱ o bwa bo̱ngo̱. We ná we̱ne̱ myuedi me̱se̱ mun’ango̱ a mabaise̱no̱ jombwea dube̱ ka epolo e bolabe̱ wa o jongwane̱ mo̱ o jokwa o dutea o njiba tongwea na nika a mouse̱ dube̱ lao ońola Loba na Bibe̱l.

3. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

³ O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ mun’abu to̱ bana babu (1) o jouse̱ dube̱ ba be̱nedino̱  Loba na Bibe̱l, (2) o to̱ndo̱ bete̱sedi ba Bibe̱l jombwea bedangwedi, na (3) o lingea dube̱ labu. Di me̱nde̱ pe̱ topea ońola nje yeno̱ bwam ná bana ba baise̱ myuedi, je̱ne̱ pe̱ mambo mō̱ mbia mweno̱ ná mu bola mwemba mena ma matindeye̱ bayedi epolo o kwalea ońola belēdi ba kriste̱n.

ONGWANE̱ MUN’ANGO̱ O JOUSE̱ DUBE̱ A BE̱NEDINO̱ LOBA NA BIBE̱L

4. Njika myuedi muna eno̱ ná a baise̱ e, ońola nje pe̱ e?

⁴ Bayedi be kriste̱n ba memba ná dube̱ la Loba di titi lambo muna a masangwano̱. O si yabane̱ dube̱ ońola Yehova. To̱ mun’ango̱ pe̱. Na ponda muna e ná a botea baise̱ myuedi ka: ‘Ne̱ni na bino̱ ná Loba le e? Mo̱ ne ná na dube̱ na mbale̱ nje Bibe̱l e makwalano̱ e?’ Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná di bolane̱ ‘dutea’ lasu na ná di “wase me̱se̱.” (Rom. 12:1; 1 Tes. 5:21) Ne̱ni so̱, weno̱ ná wongwane̱ mun’ango̱ o jouse̱ dube̱ lao e?

5. Nje bayedi beno̱ ná ba bola o jongwane̱ mun’abu o dube̱ Bibe̱l e? (Roman 12:2)

⁵ Ome̱le̱ mun’ango̱ ná a bakise̱ na mo̱me̱ne̱ ná nje Bibe̱l e makwalano̱ ye mbale̱. (Langa Roma 12:2.) Ponda mun’ango̱ a mabaise̱no̱ myuedi, ongwane̱ mo̱ o so̱ malabe̱ o belongisan ba muwaso, ka Index des publications des Témoins de Jéhovah, na Mudied’a muwaso ońola Mboṅ a Yehova. O Mudied’a muwaso, owas’a mulopo “Bibe̱l,” e ná a wasa tema “e wu nde na mudī ma Loba” o wasa mambo ma mabole̱ mbaki ná Bibe̱l e titi buka te̱ kalati ńa bwam ni tilabe̱ na bato. Nde o diwengisan ńe nde, “eyal’a Loba.” (1 Tes. 2:13) K’eyembilan, e ná a po̱ngo̱ muwaso o kalat’asu jombwea Ninive, mundi ma Asiria ńa kwaṅ. O mińa mi tombi, badibie̱ bō̱ ba kwali ná mundi ma Ninive mu si ta. Nde o mbu 1850, bamuwaso ba so̱i bebule̱le̱ ba mu mundi, nik’e lee̱ so̱ ná myango ma Bibe̱l me mbale̱. (Sef. 2:13-15) O bata bia ne̱ni beńamsedi ba Ninive be londise̱no̱ eding’a Bibe̱l, e ná a langa tema “Mo̱ o ta o bia nika e?” o Njongo a Betatedi ńa Tinini 2021. A ko̱bisane̱ te̱ nje a mokwano̱ o kalat’asu na nje a mokwano̱ o yine̱ kalat’a muwaso bato ba lakisane̱no̱, mun’ango̱ a me̱nde̱ be̱ne̱ njo̱m a bwam o bata dube̱ nje Bibe̱l e makwalano̱.

6. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ mun’abu o bolane̱ dutea lao e ? Bola eyembilan. (Ombwa pe̱ duta.)

⁶ Ongwane̱ mun’ango̱ ná a bolane̱ dutea lao. Bayedi ba be̱n bete̱medi jita be mabole̱ babo̱ epolo o kwalisane̱ mun’abu jombwea Bibe̱l to̱ jombwea dube̱ la Loba. Be bete̱medi be ná be be̱ k’eyembilan, ponda beno̱ pe̱pe̱le̱  epol’ekotedi, mōnda ma mpesa, to̱ mukanjo m’ebolo ma Mbo̱ṅ a Yehova. K’eyembilan, we ná o duta mo̱nge̱le̱ ma mun’ango̱ jombwea lambo to̱ myango ma kwaṅ mi masobe̱ o kalati to̱ sinima mena me ná ma bata bola mo̱ mbaki ná Bibe̱l ńe te̱ite̱i. Mo̱ mun’ango̱ a bi ná dina la Loba di tilabe̱ o dale di belabe̱ ná Pierre Moabite lena le bodun ba 3000 la mbu e? Din dale le nde o epol’ekotedi ya Louvre o Paris, o Fre̱nsi. Dale di po̱ngo̱be̱ o jembilane̱ Pierre Moabite, le o Mulopo m’ebolo ma Mbo̱ṅ a Yehova o Warwick o Ńu Yo̱rk o epol’ekotedi e belabe̱ ná “La Bible et le Nom Divin.” Di dale di malee̱ ná Kiṅe̱ Mesa ńa Moab a te̱m te̱nge̱ne̱ Israel. Nika ńe mulatako na nje Bibe̱l e makwalano̱. (2 Ki. 3:4, 5) Ponda mun’ango̱ a me̱ne̱no̱ mambo ma malee̱ ná Bibe̱l ńe mbale̱, ńe pe̱ te̱ite̱i, dube̱ lao di mabata joa.—Ombwa 2 Myango 9:6.

7-8. (a) Nje di mokwano̱ na mambo ma mpesa na mitila me o bewekedi e? Bola eyembilan. (Ombwa pe̱ duta.) (b) Njika myuedi me ná mouse̱ dube̱ la mun’ango̱ ná Muwekedi e?

⁷ Ome̱le̱ mun’ango̱ ná a duteye̱ jombwea mambo Yehova a wekino̱. Niponda bińo̱ leno̱ dangwa o mōnda ma mpesa, we ná o duta jo̱nge̱le̱ la mun’ango̱ o mitila mō̱ ma tobotobo mena mi maso̱be̱ o jita la bewekedi. Ońola nje e? Ońolana ma mambo ma mabola nde mbo̱ṅ ná moto nu be̱n dibie̱ dindene̱ nde a lule̱ ma mambo. K’eyembilan mambo jita o bewekedi ma lulabe̱ na mitila me tengiledi. Bamabie̱ boko mi mitila ma tengiledi jita. Ńadibie̱ mō̱ nu belabe̱ ná Nicola Fameli a teleye̱ ná wombo te̱ muso̱ngi ma mitila ma tengiledi mu maso̱be̱ o ewekedi ewo̱, o maso̱ nde mulemlem ma muso̱ngi ma mitila o bewekedi bepe̱pe̱. Mi miso̱ngi nde mi belabe̱ ná Suite de Fibonacci. Mitila ma tengiledi mi masobe̱ o mambo jita o bewekedi, ka o ngo̱nde̱, o dikoka la besona, byadi ba myele, na o mbonji iwo̱. a

⁸ O esukulu, mun’ango̱ a me̱nde̱ jokwa mitila mipe̱pe̱ mena mi me̱ne̱ne̱ ponda ye̱se̱ o bewekedi. K’eyembilan, myele jita mi be̱n mitila mena mi matimbe̱ ngedi na ngedi. Botina ba myele bo mababe̱ o bola mikanjo, mikanjo pe̱ mababe̱ o bola mbanja. Ni mbadi mi myele mi mababe̱no̱ e mabelabe̱ ná fractale. E me̱ne̱ne̱ pe̱ o bewekedi bepe̱pe̱. Nja nu lule̱ mi mitila ma mpesa me̱se̱ e? Etum te̱ mun’ango̱ a madutea jombwea myuedi ka mi, nika pe̱ nde a me̱nde̱no̱ bata jouse̱ dube̱ lao ná Loba nde a weki mambo me̱se̱. (Bon. 3:4) O mimbu mō̱ te̱nge̱, we ná o baise̱ mo̱ min myuedi ná: “Yete̱na Loba a weki biso̱, mo̱ e si te̱nge̱n ná a bole pe̱ biso̱ bediedi jombwea ne̱ni be̱ bonam e?” We so̱ ná o teleye̱ mo̱ ná be bediedi be masobe̱ nde o Bibe̱l.

 ONGWANE̱ MUN’ANGO̱ O TO̱NDO̱ BETE̱SEDI BA BIBE̱L JOMBWEA BEDANGWEDI

9. Nje ye ná e tute̱le̱ mun’ango̱ o baise̱ myuedi jombwea mweńa ma bete̱sedi ba Bibe̱l jombwea bedangwedi e?

⁹ Mun’ango̱ a baise̱ te̱ myuedi jombwea mweńa ma bete̱sedi ba Bibe̱l jombwea bedangwedi, wasa njo̱m i tute̱le̱ mo̱ o baise̱ mi myuedi. Mo̱ a si memea nde bete̱sedi ba Bibe̱l jombwea bedangwedi, nga ponda eno̱ kwala na bane̱ a si bi ne̱ni lingea belēdi ba kriste̱n e? O nin njo̱m to̱ nine̱, we ná wongwane̱ mun’ango̱ o to̱ndo̱ bete̱sedi ba Bibe̱l tongwea na jokwa kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! b

10. Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ mun’ango̱ o be̱ne̱ mulatako ma batabata na Yehova e?

¹⁰ Ongwane̱ mun’ango̱ ná a be̱ne̱ mulatako ma batabata na Yehova. Ponda o mokwano̱ Bibe̱l na mun’ango̱, wasa bia nje a mo̱nge̱le̱no̱ tongwea na bolane̱ myuedi na bedinge̱dinge̱ be o kalati Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! (Min. 20:5) K’eyembilan, jokwa 8 di makobisane̱ Yehova na diko̱m la bwam di mabole̱ biso̱ mome̱le̱ ma matate̱ biso̱, ma wanea pe̱ biso̱ tombwane̱. Ombusa kwalea 1 Yohane 5:3, we ná o baise̱ mo̱ ná: “Kana di bino̱ ná Yehova e nde ni ńai a diko̱m la bwam, ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ nje a malangweano̱ biso̱ ńa di bole e?” Mi myuedi me ná me̱ne̱ne̱ ná mi wam, nde o baise̱ te̱ mun’ango̱ mi myuedi, nika ńe ná ńongwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ ná Yehova a mabola nde biso̱ mambenda ońolana a to̱ndi biso̱.—Yes. 48:17, 18.

11. Ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ mun’ango̱ o so̱ṅtane̱ mweńa ma bupe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l e? (Minia 2:10, 11)

¹¹ Kwalea ne̱ni wele̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo di mawaneano̱ biso̱ tombwane̱. Ponda lo malangano̱ Bibe̱l to̱ lo matombise̱no̱ text a buńa mwemba, bińo̱ kwalea ne̱ni bete̱sedi ba Bibe̱l bongwane̱no̱ mbia mańu. K’eyembilan, mo̱ mun’ango̱ a me̱ne̱ mweńa ma be̱ ngiń’ebolo na be̱ mbale̱ e? (Bon. 13:18) We pe̱ ná o teleye̱ mo̱ ne̱ni we̱le̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo di matatano̱ biso̱, longwane̱ pe̱ biso̱ o be̱ne̱ ja la bwam na bata be̱ bonam. (Min. 14:29, 30) Kwalea la be bete̱sedi ba Bibe̱l di me̱nde̱ jongwane̱ mun’ango̱ ná a bate to̱ndo̱ malea ma Bibe̱l.—Langa Minia 2:10, 11.

12. Ne̱ni sango a muna mō̱ ongwane̱no̱ mun’ao o so̱ṅtane̱ tombwane̱ lena bupe̱ la bete̱sedi ba Yehova di mawanano̱ e?

¹² Steve, sango a mbia mō̱ o Fre̱nsi, a teleye̱ ne̱ni mo̱ na munj’ao bongwane̱no̱ eso̱mb’abu ya mun’a mome, Ethan, o so̱ṅtane̱ ná Yehova a mabola nde biso̱ mambenda ońolana a to̱ndi biso̱. Mo̱ ná: “Di baise̱ mo̱ myuedi ka min: ‘Ońola nje Yehova a mapulano̱ ná di bupe̱ ben bete̱sedi e? Ne̱ni be malee̱no̱ ná a to̱ndi biso̱ e? Nje e me̱nde̱ bolane̱ yete̱na o si bupe̱ be bete̱sedi e?’” Nin ńai a makwalisane̱ mongwane̱ Ethan o so̱ṅtane̱ ná bete̱sedi ba Yehova jombwea bedangwedi be te̱nge̱n. Steve a bati ná: “Janda lasu le nde ná jongwane̱ Ethan o je̱ne̱ ná Bibe̱l e be̱n dibie̱ di buki la mot’a benama jita.”

13. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bokwe̱le̱ mun’abu o we̱le̱ betesedi ba Bibe̱l o ebolo e? Bola eyembilan.

¹³ Okwele̱ mun’ango̱ o we̱le̱ bete̱sedi ba Biḇel o ebolo. We ná o kusa epolo o bola nika, k’eyembilan yete̱na ba langwedi mun’ango̱ ná a lange kalati po̱ o esukulu. Ni kalati ńe ná e sue̱le̱ jo̱nge̱le̱ ná ba bena ba be̱n bedangwedi ba mbamba to̱ be njo̱ be nde bato bena bane̱ bangame̱nno̱ jembilane̱. We ná wongwane̱ mun’ango̱ ná a duteye ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ bato ba makwale̱ to̱ ba mabole̱ i ńai a mambo̱. (Min. 22:24, 25; 1 Kor. 15:33; Fil. 4:8) Nika ńe ná e longa mo̱ o be̱ ńai ni dongame̱n o bola  mulēd’ao na mako̱m mao ma klasi mboṅ, ke̱ ba nikwalea ońola ni kalati.

BO̱ṄSANE̱ MUN’ANGO̱ O LINGEA DUBE̱ LAO

14. Njika tem’ekwali ńe ná ni bwese̱ eso̱mb’a kriste̱n bo̱ngo̱ e, ońola nje pe̱ e?

¹⁴ Ponda iwo̱ beso̱mbe̱ ba kriste̱n be ná be bwa bo̱ngo̱ o langwea bape̱pe̱ nje be dube̱no̱. Be ná be bwa bo̱ngo̱ o teleye̱ ońola nje ba si dube̱no̱ belēdi ná moto a wu nde na ńama. Ońola nje e? Balēdi be ná ba kwala ná belēdi ná moto a wu nde na ńama be nde belēdi be bam. Yete̱na we nde muyedi, ne̱ni weno̱ ná wongwane̱ mun’ango̱ ná a be̱ mbaki na ná a we̱le̱ tingame̱ na nje a dube̱no̱ e?

15. Nje ye ná yongwane̱ eso̱mb’a kriste̱n o be̱ mbaki ná nje a dube̱no̱ ye nde mbale̱ e ?

¹⁵ Ongwane̱ mun’ango̱ ná a bate be̱ mbaki na nje a dube̱no̱. Mun’ango̱ a s’angame̱n bwa iso̱n ońolana a dube̱ ná Muwekedi e. (2 Tim. 1:8) Ońola nje? Ońolana jita la bato ba mabie̱ ba maso̱ṅtane̱ ná longe̱ di si wu na mo̱me̱ne̱. Ba me̱ne̱ mambo ma mabole̱ babo̱ mbaki ńa moto ńe dibie̱ nde a weki ma mambo ma betańsedi me̱se̱. Nik’e mabola ná ba si dube̱ belēdi be makwale̱ ná moto a wu nde na ńama be mokwabe̱le̱ o besukulu o wase ńe̱se̱. Mun’ango̱ e ná ouse̱ dube̱ lao na be̱ne̱ ngiń’a mulema ke̱ a dutedi ońola njo̱m i tute̱le̱ bonasango na bonańango o dube̱ ná longe̱ di wekabe̱ nde. c

16. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ mun’abu o lingea dube̱ lao ná Muwekedi e? (1 Petro 3:15) (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁶ Bo̱ṅsane̱ mun’ango̱ ná a be̱ ńai ni dongame̱n o teleye̱ ońola nje a dube̱no̱ ná Muwekedi e. (Langa 1 Petro 3:15.) Ye ná e be̱ muse̱ṅ ná lokwe mwemba milopo m’ekwali mena me o mulomba masu jw.org mi makwaleye̱ nga mambo ma wekabe̱ nde nga ma wu nde na mo̱me̱ne̱? Denge̱ mun’ango̱ a mapo̱so̱ bete̱ledi a me̱ne̱no̱ ná be ná bongwane̱ bane̱ o so̱ṅtane̱ ná Muwekedi e. O̱nge̱le̱ mo̱ ná a s’angame̱n be̱ne̱ musunga ma madoi na mako̱m mao ma klasi. Ome̱le̱ mo̱ ná a bolane̱ bete̱ledi be wam na be te̱nge̱n yete̱na moto e be̱be̱ o kwala na mo̱. K’eyembilan mūt’esukulu mō̱ e ná a kwala ná: “Na dube̱ nde nje na me̱ne̱no̱, na s’e̱n Loba to̱ buńa.” Eso̱mb’a kriste̱n ye ná yalabe̱ ná: “Dutea te̱ ná we oteten a eyidi etum na mundi, nde we̱ne̱ tongo a madiba ni  longabe̱ bwam na madale. Nje o me̱nde̱no̱ jo̱nge̱le̱ e? Yete̱na ni tongo a madiba e mabola mbo̱ṅ ná e longabe̱ nde na moto ńe dibie̱, ngedi ininga so̱ na misipo na bewekedi be̱se̱ be oten e!

17. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ mun’abu o wasa bete̱medi be ná be bola mo̱ epolo o langwea bane̱ mbale̱ ye o Bibe̱l e? Bola eyembilan.

¹⁷ Ongwane̱ mun’ango̱ ná a wase bete̱medi be ná be bola mo̱ epolo o langwea bane̱ mbale̱ ye o Bibe̱l. (Rom. 10:10) We ná o ko̱bisane̱ miwe̱n a mapo̱ngo̱no̱ o teleye̱ bape̱pe̱ dube̱ lao na miwe̱n moto a mapo̱ngo̱no̱ o jokwa bolane̱ elongisan a musiki. O bebotedi, moto nu mokwe musiki a mokwa nde myenge mi wam. Na ponda, musiki mu mabe̱ nde mo̱ lambo di wam. Mulemlem pe̱, eso̱mb’a kriste̱n ye ná e botea te̱ dikalo o mbadi ni wam. K’eyembilan, ye ná e baise̱ diko̱m l’esukulu ná: “Mo̱ o bi ná bamabie̱ ba yo̱ki nde jembilane̱ bewekedi o lule̱ mambo e? Ombwa te̱ nin sinima ńa bwam.” Ombusa mo̱ lee̱ sinima po̱ ńa yi i mabupane̱le̱ i be̱n tema ná Mo̱ ma wekabe̱ nde e? e ná a kwala ná: “Yete̱na ńadibie̱ mō̱ a makusa musesako ońola lambo lena embilane̱no̱ o bewekedi, nja ńangame̱n esese ońola mambo ma wekabe̱ di me̱ne̱no̱ e?” Yen ebe ni mbad’a botea ekwali ńe ná e tute̱le̱ y’eso̱mb’a moto o bata be̱ne̱ ńo̱ngi, a pula pe̱ jokwa mambo mape̱pe̱.

BENGA JONGWANE̱ MUN’ANGO̱ NÁ OUSE̱ DUBE̱ LAO

18. Ne̱ni bayedi beno̱ ná ba benga jouse dube̱ mun’abu a be̱nedino̱ Loba e?

¹⁸ Je nde o wase ni londi na bato bena ba si dube̱ Yehova. (2 Pet. 3:3) Ońola nika, a bayedi lo mokwa te̱ Bibe̱l na mun’ańu, bińo̱ ome̱le̱ mo̱ ná okwe mambo ma me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ o bata bola Eyal’a Loba na bete̱sedi bao jombwea bedangwedi edube. Ongwane̱ mo̱ ná a bate dutea tongwea na bonde̱ la mambo ma betańsedi me o bewekedi ba Yehova. Ongwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ bedinge̱ ba Bibe̱l ba betańsedi bena be málonde̱. Nde di buki me̱se̱, kane̱ na mun’ango̱, o kane̱ pe̱ ońol’ao. O mabola te̱ man me̱se̱, we ná o be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ namse̱ miwe̱n o mapo̱ngo̱ o jongwane̱ mun’ango̱ o jouse̱ dube̱ lao.—2 Myan. 15:7.