1-2. Njika mambo ma yo̱ki bole̱ ná jeye mbembe e?

 BISO̱ be̱se̱ di mea mbembe o nin mbadi to̱ nine̱. Ponda iwo̱ je te̱ o bete̱medi ba muńe̱nge̱, je ná di koma miso̱di ma muńe̱nge̱. Yen ebe wei mbembe ponda lambo la mweńa to̱ la tobotobo di po̱yedino̱ wa—k’eyembilan, yabe̱ la mun’ango̱, to̱ ná wo̱nge̱le̱ lambo diwo̱ la bwam, to̱ ke̱ o kasi diko̱m diwo̱ o s’e̱nno̱ mimbu jita.

² Nde, o jita la ponda, di yo̱ki nde jea ońolana di mabwa ndutu to̱ ke̱ di mataka. K’eyembilan, je ná jea ke̱ moto di lakisane̱no̱ a bolane̱ biso̱ bobe. Je pe̱ ná jea ońolana je o taka ońola diboa di minde̱ pond’a bwaba to̱ ońolana di bo̱lo̱ne̱ ńandolo. O yi ponda, je ná di senga ka muto̱ped’a mudī Yeremia, ponda bato ba Babilon ba bule̱le̱no̱ Yerusalem. Yeremia a kwali ná: “Myo̱pi ma madiba mi mo̱ndo̱ mba o miso̱ . . . Diso̱ lam di makoma miso̱di esibe̱ wumse̱ to̱ be̱ne̱ su.”—Mad. 3:48, 49.

3. Ne̱ni Yehova a masengano̱ ke̱ a me̱ne̱ baboledi bao ba mataka e? (Yesaya 63:9)

³ Yehova a bi ngedi ininga jeino̱ mbembe ońola mambo ma ndutu mena ma po̱yedino̱ biso̱. Bibe̱l e mabola biso̱ mbaki ná a bi mitakisan te̱ bokwedi bao ba malembe̱no̱ a masengane̱ pe̱ babo̱ ke̱ ba mabaise̱ mo̱ jongwane̱. (Mye. 34:16)  Nde Yehova a si mombwa a senga pe̱ buka te̱, a mabola buka nika. Kapo̱ ka sango a muna ńe ndolo, a mabwa ndutu ke̱ bana bao ba mataka, e pe̱ be̱be̱ o wanea babo̱ jongwane̱. Langa Yesaya 63:9.

4. Nje byembilan ba Bibe̱l bō̱ be mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Yehova e?

⁴ O Eyal’ao, Yehova a malangwea biso̱ ne̱ni a masengano̱ ponda bokwedi bao ba meyano̱. Je ná di so̱ṅtane̱ nika tongwea na nje e po̱yedi Hana, David, na Hiskia. Nje e boli ná beye mbembe e? Ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ babo̱ e? Ne̱ni byembilan babu beno̱ ná bongwane̱ biso̱ ke̱ di mabwa ndutu, ke̱ moto di lakisane̱no̱ a bolane̱ biso̱ bobe, ke̱ di mo̱nge̱le̱ ná bete̱medi basu be si be̱n dipita to̱ diwo̱ e?

MISO̱DI MA NDUTU NINDE̱NE̱

5. Ne̱ni Hana a tano̱ a senga o be bete̱medi bao e?

⁵ Hana a lembe̱ mitakisan jita mi boli ná a kome miso̱di ma ndutu. Ndutu po̱ e ta nde ná a ta o diba la bań, nune̱ munj’a mom’ao, Penina, a ta a singe̱ mo̱. O mbata na nika, Hana a si ta a be̱ne̱ bana, Penina mo̱ a ta a be̱ne̱ bana jita. (1 Sam. 1:1, 2) Penina a ta a yo̱ye̱ Hana pond’a ye̱se̱ ońolana a si ta a be̱ne̱ bana. O be̱ te̱ o be bete̱medi ne̱ni o wusano̱ senga e? Hana a ta a linga kańena “a ta eya mbembe, a si ta pe̱ to̱ a da,” a ta a be̱ne̱ “mulema ma ndutu”.—1 Sam. 1:6, 7, 10.

6. Nje Hana a bolino̱ o kusa lo̱ko̱mea e?

⁶ Ne̱ni Hana a kusino̱ belo̱ko̱medi e? Lambo diwo̱ lena longwane̱ mo̱ di ta nde ná alo o wum’a jowe̱ la bosangi, o muno̱ko̱. Owo̱, pondapo̱ be̱be̱ na eboko a muno̱ko̱, “eyane̱ Yehova na mulema ma ndutu, a koma jita la miso̱di.” A so̱so̱me̱ye̱ Yehova: ‘Ombwea taka la mūt’ango̱ ńa muto, wo̱nge̱le̱ mba.’ (1 Sam. 1:10b, 11) Hana a tele̱ye̱ Yehova besengedi bao o muka. Ye̱ke̱i te̱ Yehova pe̱ a bo ndutu jita o je̱ne̱ miso̱di ma mun’ao ńa muto ńa tiki!

7. Njika lo̱ko̱mea Hana a kusino̱ ombusa mo̱ tele̱ye̱ Yehova mulema mao e?

⁷ Ne̱ni Hana a sengino̱ ombusa mo̱ tele̱ye̱ Yehova besengedi bao a kusa pe̱ mbaki ni wu na Prisi Ninde̱ne̱ ná Yehova a me̱nde̱ senga muka mao e? Bibe̱l mo̱ ná: ‘Nu muto alo, na mo̱ a da, a si kake pe̱ boso.” (1 Sam. 1:17, 18) To̱ná bete̱medi bao ba ndutu be si tano̱ be matukwa, Hana a kusi lo̱ko̱mea. A we̱le̱ bodilo ba mūna mao omo̱ń a Yehova. E̱n taka lao, a sengi misea mao, ombusa ponda a namse̱ mo̱ a bola ná a nonge deme̱.—1 Sam. 1:19, 20; 2:21.

8-9. Bupisane̱ Bonahebe̱r 10:24, 25 ońola nje jangame̱nno̱ bola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu ná jukeye o ndongame̱n e? (Ombwa pe̱ duta.)

⁸ Belēdi ońol’asu. Mo̱ we o lembe̱ bete̱medi ba ndutu be mabole̱ ná o kome miso̱di ma ndutu e? Yen ebe we o jea ońolana o bo̱lo̱ne̱  elong’ango̱ ya mbia to̱ diko̱m lo̱ngo̱ diwo̱. O nin ponda, moto e ná a so̱ṅtane̱ ná o mapula ja muso̱lo̱ki. Nde ka nje te̱ Hana a kusino̱ lo̱ko̱mea na jembame̱ ponda alono̱ o muno̱ko̱, wa pe̱ we ná o kusa loko̱mea ke̱ wukedi o ndongame̱n—to̱ e be̱ nde ná o wo̱li to̱ o mabwa ndutu. (Langa Bonahebe̱r 10:24, 25.) Di masenga ne̱ni ba malangano̱ bepasi ba Bibe̱l bena be malo̱ke̱ o ndongame̱n, Yehova e ná ongwane̱ biso̱ o sumwa mo̱nge̱le̱ ma bobe na be̱ne̱ ma bwam, to̱ e be̱ nde ná bete̱medi basu be si bedi tukwa.

⁹ O ndongame̱n, di matombise̱ pe̱ ponda bwam na mako̱m masu mena ma malee̱le̱ biso̱ ndedi, ndol’abu pe̱ ba malee̱le̱no̱ biso̱ ńe ná ńembe̱ milema masu. (1 Tes. 5:11, 14) Jombweye myango ma munasango mō̱ ńe paonia ńa tobotobo ńena nu bo̱lo̱ne̱ munj’ao. Mo̱ ná: “Na ta nde nea mbembe mo̱ na mo̱. Ponda iwo̱ na ta nde na pula be̱ na mbame̱ne̱ ná na we̱le̱ jea. Nde ponda na tano̱ nala o ndongame̱n, na ta na kusa jembame̱ di ta di pula mba. Byala ba muyao ba bonasango na bonańango be ta be lo̱ko̱ mba jita. To̱ e be̱ to̱ njika mutaka na tano̱ na be̱ne̱ obiana na mapo̱ o ndongame̱n, na ta nde na senga bwam ponda ye̱se̱ ke̱ ne owo̱.” Je te̱ o ndongame̱n, Yehova e ná a bolane̱ bonasango na bonańango asu o jongwane̱ biso̱.

10. Ne̱ni jeno̱ ná di bupe̱ eyembilan a Hana ke̱ di mabwa ndutu ninde̱ne̱ e?

¹⁰ Hana a kusi pe̱ lo̱ko̱mea ponda a tele̱ye̱no̱ Yehova besengedi bao o muka. Wa pe̱ we ná o ‘bambe̱le̱ mo̱ mutaka mo̱ngo̱ mwe̱se̱,’ na mbaki ná a me̱nde̱ jongwane̱ wa. (1 Pet. 5:7) Munańango mō̱ ńena mom’ao a bwabe̱ na bato ba njiba, a kwali ná: “Na ta nde na senga biana ba ke̱ nde mulema mam bepasi bepasi, ne̱ne̱ pe̱ biana na si me̱nde̱ senga bwam to̱ buńa. Na kusi lo̱ko̱mea ponda na kane̱no̱ Sango am ńa ndolo ńe o mo̱ń, Yehova. Ponda iwo, na si ta na we̱le̱ so̱ byala be te̱nge̱n o tele̱ye̱ mo̱ ne̱ni na tano̱ na senga, nde a ta a so̱ṅtane̱ mba. Ponda na tano̱ na bwa ndutu jita, na ta na kane̱ mo̱ ná a bole mba musango. Na ta na senga ne̱ni mulema mu masibano̱ mba, na be̱ pe̱ pī, nik’e ta ńongwane̱ mba o walo oboso.” Ponda o matele̱ye̱no̱ Yehova mitaka mo̱ngo̱, miso̱di mo̱ngo̱ mi mabwese̱ mo̱ ndutu, a maso̱ṅtane̱ ndu’t’ango̱ ńa mulema. To̱ e be̱ nde ná mitaka mo̱ngo̱ mi si bedi bo̱, Yehova a malo̱ko̱ mulema mo̱ngo̱ mu pungwedi, ongwane̱ wa o be̱ne̱ musango mō̱ te̱nge̱. (Mye. 94:19; Fil. 4:6, 7) A me̱nde̱ pe̱ namse̱ wa ońola dube̱ lo̱ngo̱ na titimbe̱ ńo̱ngo̱.—Bon. 11:6.

MISO̱DI OŃOLA BOBE MOTO DI TANO̱ DI LAKISANE̱ A BOLANE̱NO̱ BISO̱

11. Ne̱ni mitakisan David a kusino̱ mi bolino̱ ná a senge e?

¹¹ O longe̱ lao le̱se̱, David a so̱be̱ o bete̱medi ba ndutu jita be boli ná eye mbembe. Bato bō̱ ba ta ba singe̱ mo̱, bape̱pe̱ bena a tano̱ a lakisane̱ ba si ta mo̱ jemea. (1 Sam. 19:10, 11; 2 Sam. 15:10-14, 30) O bete̱medi ba ndutu bō̱, a tili ná: “Sunjume̱ye̱ lam di máwo̱lise̱ mba; na makoma miso̱di o no̱ngo̱ lam bulu te̱, na maso̱pise̱ pe̱ benangedi bam na mbembe na meano̱.” Ońola nje David a tano̱ a senga nika e? A teleye̱ ná “ońola batakise̱ mba.” (Mye. 6:7, 8) Ponda bato ba takise̱no̱ David, a ta a bwa ndutu jita kańena a ta eya mbembe jita.

12. Bupisane̱ Myenge 56:9, njika mbaki David a tano̱ a be̱ne̱ e?

¹² To̱ na mikekisan me̱se̱ David a lembe̱no̱, a ta mbaki ná Yehova a to̱ndi mo̱. A tili ná:  “Yehova a sengi doi lam la mbembe.” (Mye. 6:9) Ngedi nipe̱pe̱, David a to̱pi byala ba mpesa be maso̱be̱ o Myenge 56:9. (Langa.) Be byala be malee̱ ná bwē ná Yehova a to̱ndi biso̱ jita a mombwea pe̱ biso̱. David mo̱ ná e ta nde biana Yehova e o ko̱te̱le̱ miso̱di mao o eposi to̱ e o tila mo̱ o kalati. David a ta mbaki ná Yehova a maki, a mo̱nge̱le̱ pe̱ ses’ao. David a ta mbaki ná Sango ao ńa ndolo ńe o mo̱ń a ta a bia nje a tano̱ a lembe̱ na ne̱ni nika e takise̱no̱ mo̱.

13. Bato bena di tano̱ di lakisane̱ ba bolane̱ te̱ biso̱ bobe nje ye ná e lo̱ko̱ biso̱ e? (Ombwea pe̱ duta.)

¹³ Belēdi ońol’asu. Mo̱ mulema mu ńo̱sedi wa ońolana moto o tano̱ o lakisane̱ a boli lambo di bwese̱ wa ndutu e? Yen ebe we o bwa ndutu ońolana moto o tano̱ o yengea to̱ mome to̱ munj’ango̱ a dī wa e, to̱ moto o to̱ndino̱ a si mabolea pe̱ Yehova. Munasango mō̱ ńena munj’ao a wite̱ musonje a caka mo̱, mo̱ ná: “Na ta na bukea, na si na dube̱ ná nik’e po̱yedi mba. Ne̱n nde ná na titi mweńa, na bo ndutu, na ta pe̱ na linga jita.” Yete̱na moto o tano̱ o lakisane̱ a bwese̱ wa ndutu, bia ná Yehova a si me̱nde̱ caka wa to̱ buńa nika ńe ná e lo̱ko̱ wa. Nu munasango mo̱ ná: “Bato be ná ba si be̱ biso̱ jemea ponda ye̱se̱, nde Yehova mo̱ e Dale lasu. E be̱ to̱ nje e po̱i, e na biso̱ ponda ye̱se̱. A si me̱nde̱ caka bajemea bao.” (Mye. 37:28) O si dimbea pe̱ to̱ ná, ndol’a Yehova e buki ńa to̱ njika moto. To̱ná weno̱ ná o bwa ndutu jita ke̱ moto o tano̱ a lakisane̱ a bwese̱ wa ndutu, nika e si matukwa ndolo Yehova a be̱nedino̱ wa, we mo̱ tiki. (Rom. 8:38, 39) Lambo o s’angame̱nno̱ dimbea le nde ná: E be̱ to̱ njika lambo moto a bolane̱no̱ wa, Sango ango̱ ńe o mo̱ń a to̱ndi wa.

14. Njika mbaki kalat’a Myenge 34:19 e mabolano̱ biso̱ e?

¹⁴ Yete̱na moto di tano̱ di lakisane̱ a bwese̱ biso̱ ndutu, byala ba David be maso̱be̱ o Myenge 34:19 be ná be lo̱ko̱ biso̱. (Langa.) Kalati po̱ e makwala ná ba bena ba be̱n “mudī mu sibi,” ye ná e be̱ ba bena ba mo̱nge̱le̱ ná ba si be̱n dipita to̱ diwo̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱. Ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ ba bena ba mo̱nge̱le̱ nika e? Kapo̱ ka sango a muna ńa ndolo nu makwe̱ dia la mun’ao ńe o jeye mbembe nde a lo̱ko̱ mo̱, Yehova “a bakam” na biso̱—e ndedi, e pe̱ be̱be̱ o jongwane̱ biso̱ yete̱na di ńo̱sedi ońola bobe bwena moto di tano̱ di lakisane̱ a bolane̱no̱ biso̱. E be̱be̱ o lo̱ko̱ mulema masu mu ńo̱sedi na mudī masu mu mabwe̱ ndutu. A mabola pe̱ biso̱ mambo jita mena ma  mongwane̱ biso̱ o jenge̱le̱ na we̱lisane̱ pe̱ mitakisan di be̱nno̱ tatan.—Yes. 65:17.

MISO̱DI MI MAKOMABE̱ KE̱ DI SI BE̱N PE̱ DIPITA TO̱ DIWO̱

15. O njika bete̱medi Hiskia a so̱be̱no̱ be boli ná eye mbembe e?

¹⁵ Ke̱ a be̱n 39 ma mbu, Kiṅe̱ Hiskia ńa Yuda a sengi ná a be̱n diboa di me̱nde̱ walane̱ mo̱ o kwedi. Muto̱ped’a mudī Yesaya a tombe̱le̱ Hiskia mwe̱ndi ná a me̱nde̱ wo̱ o njo̱m a di diboa. (2 Ki. 20:1) E ta nde biana Hiskia a si be̱n pe̱ dipita to̱ diwo̱. A sengino̱ mi myango ma bobe, Hiskia ei mbembe jita. A so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱.—2 Ki. 20:2, 3.

16. Nje Yehova a bolino̱ ponda Hiskia a so̱so̱me̱ye̱no̱ mo̱ na mbembe e?

¹⁶ Beso̱so̱medi ba Hiskia na miso̱di mao ba tapi Yehova na mo̱ a langwea mo̱ na muyao mwe̱se̱ ná: “Na sengi njako ango̱, ne̱n pe̱ miso̱di mo̱ngo̱; ombwa, na mabo̱lise̱ wa.” Tongwea na Yesaya, na ndedi ńe̱se̱ Yehova a kakane̱ ná a mako̱ko̱ longe̱ lao, a masunga pe̱ Yerusalem o mā ma bato ba Assyria.—2 Ki. 20:4-6.

17. Ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ ponda di malembe̱no̱ diboa la ngińa e? (Myenge 41:3) (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁷ Belēdi ońol’asu. Mo̱ we o lembe̱ diboa lena di me̱ne̱ne̱ biana dipita to̱ diwo̱ di titi pe̱ e? Kane̱ Yehova, to̱ na mbembe o miso̱. Bibe̱l e mabola biso̱ mbaki ná “Tete̱ ńa ndedi na Loba la lo̱ko̱mea le̱se̱” a me̱nde̱ lo̱ko̱ biso̱ o makekisan masu me̱se̱. (2 Kor. 1:3, 4) O nin we̱nge̱ di titi ná jenge̱le̱ ná Yehova a bo̱le̱ mitakisan masu me̱se̱, nde je ná di be̱ mbaki ná a me̱nde̱ jembe̱ biso̱ ponda ye̱se̱. (Langa Myenge 41:4.) Tongwea na mudī mao musangi, Yehova a mabola biso̱ ngińa, dibie̱ na musango ma teten ná di we̱le̱ lembe̱. (Min. 18:14; Fil. 4:13) A malo̱ko̱ pe̱ biso̱ tongwea na dipita lasu di se̱medi o Bibe̱l di malee̱ biso̱ ná maboa me̱se̱ ma me̱nde̱ bo̱.—Yes. 33:24.

18. Njik’epas’a Bibe̱l e lo̱ki wa ponda o tano̱ o bete̱medi ba ndutu e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Byala bena be ná be lo̱ko̱ biso̱ ke̱ je o jea mbembe.”)

¹⁸ Hiskia a kusi lo̱ko̱mea tongwea na byala ba Yehova. Biso̱ pe̱ je ná di kusa lo̱ko̱mea o Eyal’a Loba. Yehova a kombe̱ byala ba belo̱ko̱medi bena be ná be lo̱ko̱ biso̱, be bola pe̱ ná di be̱ pī ke̱ je o lembe̱ bete̱medi ba ndutu. (Rom. 15:4) Ponda ba so̱ne̱no̱ munańango mō̱ ńa Afrika ńa mbe̱nge̱ kanse̱r, a ta eya mbembe ponda na ponda te̱. Mo̱ ná: “Epas’a Bibe̱l ewo̱ yena e lo̱ki mba jita ye nde Yesaya 26:3. To̱ e be̱ nde ná o jita la ngedi, di titi ná di tukwa bete̱medi basu to̱ bola ná mitakisan masu mi bo̱, y’epas’a Bibe̱l e mabola biso̱ mbaki ná Yehova e ná a bola biso̱ musango ma teten mwena mu mongwane̱ biso̱ o bia nje bola oboso ba mitakisan.” Mo̱ epas’a  Bibe̱l ewo̱ ye yena e malo̱ke̱ wa tobotobo ke̱ we o lembe̱ bete̱medi ba ndutu bō̱, to̱ bō̱ bena yen ebe dipita to̱ diwo̱ di titino̱ pe̱ e?

19. Nje e menge̱le̱ biso̱ e?

¹⁹ Je nde o mińa misukan, di me̱nde̱ so̱ be̱ne̱ mambo jita ma mabole̱ ná jeye mbembe. Nde ka nje te̱ byembilan ba Hana, David, na Hiskia be lee̱no̱, Yehova a me̱ne̱ miso̱di masu, mi mabwese̱ pe̱ mo̱ ndutu. Miso̱di masu me mo̱ tiki. Je so̱ te̱ o lembe̱ bete̱medi ba ndutu, di tele̱ye̱ Yehova milema masu o muka. Di si panda etum na bonasango na bonańango asu ba mwemba. Di langi te̱ Bibel, byala bao ba belo̱ko̱medi be malo̱ko̱ biso̱. Je ná di be̱ mbaki ná di bengi te̱ lembe̱ na jemea le̱se̱, Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ bowe̱n. Oten o be̱n kakane̱ la betańsedi ná ndutu, sese na miso̱di ba si me̱nde̱ pe̱ be̱ o miso̱ masu. (Bbī. 21:4) O ni ponda, di me̱nde̱ nde jea miso̱di ma muńe̱nge̱.