Na yabe̱ nde o 1927 o mundi musadi mō̱ be̱be̱ na Chicago, Illinois, o Amerika. Bayedi bam ba ta ba be̱ne̱ bana batanu: Jetha, Don, mba, Karl na Joy. Biso̱ be̱se̱ di no̱ngi bedomsedi ba bolea Yehova na mulema mwe̱se̱. Munańango am ńa muto, Jetha a ta o klasi ni londe̱ iba ńa Gilead o 1943. Don, a ta o Bethel o Brooklyn, Ńu York, o 1944, Karl, o 1947, Joy pe̱ 1951. Eyembilan abu ya bwam, name̱ne̱ pe̱ na ye ya bayedi basu e tapi mba jita.

Sango am na ńango am ba ta nde balangedi ba Bibe̱l bena ba ta ba to̱ndo̱ Loba, ba tombe̱le̱ pe̱ bana babu ni ndolo. Nde Papa, a si ta pe̱ a lakisane̱ bebasi ombusa mo̱ bolea ka sonja o Europa o pond’a bila baboso ba wase ńe̱se̱. Mama a timbise̱le̱ Loba masoma jita ná Papa a si wedi o bila, a timbi omboa, a langwedi so̱ papa ná: “A Karl, jale o mitin ka nje te̱ di tano̱ di be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ o bola.” Papa alabe̱ mo̱ ná: “Na me̱nde̱ die̱le̱ wa owo, nde na si me̱nde̱ jingea.” A baise̱ ná: “Ońola nje e?” Alabe̱ ná: “O pond’a bila, badiedi b’ebasi bena ba ta o mulemlem m’ebasi nde ba be̱ o midi ma bila me diwengisan ba ta ba namse̱ sonja bila na ngad’abu! Mo̱ Loba a ta na midi ma bila mibane̱ e?”

Ombusa ponda, ke̱ mama e o mitin, Mbo̱ṅ a Yehova iba i po̱i o mbo’asu. I boli sango am kalati iba i belabe̱ ná Light, yena i ta i kwalea ońola kalat’a Bebīsedi. Sango am a bwane̱ mo̱ muńe̱nge̱ na mo̱ a no̱ngo̱ mo̱. Ńango am e̱nno̱ yi kalati, a botedi langa mo̱. Buńa bō̱, e̱n bobia o ńuspepa bo ta bo bele̱ ba bena be ná ba to̱ndo̱ jokwa Bibe̱l na jongwane̱ la kalati Light. A domse̱ ná a mala. A po̱ino̱, muto mō̱ nu madune̱ nde a po̱i tele̱ jombe̱. Mama a lee̱ nde mo̱ yi kalati, a baise̱ ná: Bińo̱ le o jokwa yin kalati owan e?” Nu muto a kwala ná “E, Son son,ya, ingea.” Woki ni bupe̱ mama a botedi walane̱ biso̱ o di jokwa, ombusa nika di botedi wala woki te̱.

O ndongame̱n po̱, mutombise̱ mo̱ a baise̱ mba ná na lange Myenge 144:15, mi makwale̱ ná ba bena ba maboleye̱ Yehova be bonam. Y’epas’a Bibe̱l e tapi mba jita, name̱ne̱ pe̱ na bepasi bebā bepe̱pe̱—1 Timoteo 1:11, ni makwale̱ ná Yehova e nde “Loba la bonam,” na Efeso 5:1, ni  mome̱le̱ biso̱ ná di be̱ “bato ba membilane̱ Loba.” Na so̱ṅtane̱ so̱ ná nangame̱n bwane̱ nje na mabolano̱ ońola Muweked’am muńe̱nge̱, na timbise̱le̱ pe̱ mo̱ masoma ońola y’edube—na keki bola ma mambo mabā o longe̱ lam le̱se̱.

Mwemba mu ta be̱be̱ mu ta nde etum a 32 ma kilometa o Chicago. Nde to̱ na nika, di ta jukea, so̱ṅtane̱ lam la Bibe̱l pe̱ di bati ńaka. Na mo̱nge̱le̱ buńa bō̱ moto nu ta nu die̱le̱ a langwedino̱ Jetha ná alabe. Na sengino̱ jalabe̱ lao, na kwali nde ná: ‘Mba pe̱ na ta na bia jalabe̱. Na ta nangame̱n lee̱ dia.’ Na botedi so̱ boṅsane̱ na bola pe̱ malabe̱. Nje ye mweńa buka me̱se̱, ye nde ná na ńaki o mbad’a mudī, kapo̱ ka bonasango am na bonańango am. Na dubisabe̱ o mbu 1941.

Na dia na mo̱nge̱le̱ tobotobo jako̱tone̱ dinde̱ne̱ di tombi o mbu 1942 o Cleveland, o Ohio. Buka 50 ma bepolo bepe̱pe̱ be ta be bupe̱ mo̱ o Amerika ńe̱se̱ tongwea na telefon. Mbia masu mu jai o mino̱ko̱ na jita la mbia mipe̱pe̱ be̱be̱ na wum’a jakoto̱ne̱. Bila ba wase ńe̱se̱ be londe̱ beba be ta be dia ngińa, mitakisan te̱nge̱ne̱ Mbo̱ṅ a Yehova pe̱ mi ta mi bata lańa. Ebiamu, ne̱n dibo̱to̱ la bonasango di te̱se̱ mitoa mabu oboso ba mino̱ko̱ masu, ná mwaye̱ ma mi mitoa mi bole biso̱ mwe̱ne̱n. Ba ta ba domse̱ ná moto mō̱ a maja o mutoa te̱ o bwam ba tata epolo bulu bwe̱se̱. Be̱n te̱ bato ba mpungu be o po̱, bonasango ba mońse̱ babo̱ mwaye o miso̱, nde ba po̱ngo̱ mumban na klaxon ńa mutoa. Bonasango bape̱pe̱ ba wusa so̱ pomane̱ po̱ jongwane̱. Na dutedi nde ná, ‘baboledi ba Yehova ba boṅsane̱ ońola mambo me̱se̱!’ Nik’e lo̱ki mba, na kwedi iyo̱ na tūm, di si kusi mitakisan to̱ mō̱.

Mimbu jita ombusa ponda, no̱ngele̱ te̱ di jako̱to̱ne̱, na maso̱ṅtane̱ ná ńango am a si ta a bwa bo̱ngo̱ to̱ bō̱. A ta a be̱ne̱ye̱ Yehova na bebokedi bao lakisane̱ di bo̱le̱. Na si me̱nde̱ dimbea eyembilan ao ya bwam to̱ buńa.

Ponda to̱ ininga oboso ba di jako̱to̱ne̱, ńango am a no̱ngi ebol’a paonia ya pond’a mususu. A ta a bupe̱ bekwali be ta be kwalea ońola ebol’a pond’a mususu na pe̱ńe̱pe̱ńe. Ke̱ je o timba o mboa, a kwali ná, “Na me̱nde̱ to̱ndo̱ walane̱ ebol’am ya paonia ńa pond’a mususu oboso, nde na titi ná na bola mo̱ nde nombwea pe̱ mboa.” A baise̱ so̱ nga je ná jongwane̱ mo̱. Di kwali ná e, a boli so̱ mō̱ ńasu te̱ tuṅ po̱ to̱ iba o tuta obiana di mada idiba. Obiana di mala o esukulu, a ta ombwa nga ndabo e sangi, na mo̱ ala so̱ o dikalo. A ta a walame̱n jita, nde a ta te̱ nde ombwea bana bao. Ponda di tano̱ di timba o mboa o da to̱ ombusa esukulu, a ta wa ponda ye̱se̱ ońol’asu. Mińa mō̱ ombusa esukulu, di ta jala o dikalo na mo̱, nika ńongwane̱ biso̱ o bia nje paonia i mabolano̱.

Na botedi ebol’a paonia ke̱ na be̱n 16 mbu. To̱ná sango am a si tano̱ Mboṅ a Yehova, a ta a to̱ndo̱ nje na tano̱ na bola. Ebiamu ewo̱, na langwedi mo̱ ná to̱ na miwe̱n me̱se̱ na bolino̱, na si we̱li kusa to̱ moto nu puli jokwa la Bibe̱l. Ombusa mba ko̱ na pī ońola son a ponda, na baise̱ mo̱ ná: “Mo̱ o mapula jokwa Bibe̱l na mba e?” A no̱ngi son a ponda o dutea nde a kwala ná: “Na si me̱ne̱ njo̱m a bwam ni meke̱ mba o bola nika.” E, jokwa  lam laboso di ta nde sango am. Nik’e ta nde edube ende̱ne̱!

Di ta nde jokwa kalati “La vérité vous affranchira.” Nika jokwa lasu di tano̱ jala oboso, na so̱ntaṅe̱ ná sango am a ta ongwane̱ mba o bia ne̱ni bata jokwa Bibe̱l bwam na be̱ pe̱ mulēd’a bwam. K’eyembilan, buńa bō̱ ombusa biso̱ langa dongo diwo̱, a kwali ná: “Ne o so̱ṅtane̱ nje nin kalati ńeno̱ kwala. Nde ne̱ni o bino̱ ná ni kalati ńe mbale̱ e?” Na si ta na boṅsane̱ o jalabe̱ myuedi mao, na kwali so̱ ná: “Na titi ná na bola wa jalabe̱ tatan, nde o jokwa di mabupe̱, na me̱nde̱ bola wa jalabe̱.” Na boli pe̱ nika. Na wasi bepasi ba Bibe̱l bena be sue̱le̱ to̱ti di tano̱ di kwalea. Ombusa nika, noko o po̱ngo̱ muwaso nik’e boli ná na boṅsane̱ jokwa lasu bwam. Nika ńongwane̱ mba na sango am o ńaka o mbad’a mudī. A we̱le̱ o ebolo nje a tano̱ okwa, a dubisabe̱ pe̱ o mbu 1952.

Nasumwe̱ nde o mboa ke̱ na be̱n 17 la mbu. Jetha a a timbi ńamuloloma, Don pe̱, a bolea o Bethel. Babo̱ babane̱ ba ta ba to̱ndo̱ bebolo babu, nika ńembe̱ mba jita. Na londe̱ so̱ dipapa la bolea o Bethel na la jukea o esukul’a Gilead nde nese̱le̱ ná Yehova mo̱me̱ne̱ a domse̱ owe̱ni neno̱ ná na bolea. Nje nik’e wanno̱ e? Na ta na belabe̱ o bolea o Bethel o mbu 1946.

O mi mimbu me̱se̱, na boli pat’a bebolo be diwengisan o Bethel, nik’e boli ná nokwe bola mambo jita ma peńa. Na boledi o Bethel 75 ma mbu, o niponda ńe̱se̱ noko ne̱ni jongwane̱ o po̱ngo̱ kalati na bola ebolo na ofis ni mombweye̱ mo̱ni. Noko pe̱ ne̱ni janda mambo di be̱nno̱ ńo̱ngi o Bethel na ne̱ni loma mambo ma mweńa o bepolo bepe̱pe̱. Omo̱ń a me̱se̱, na mabwa muńe̱nge̱ jita ná na kusi belēdi ba mudī bena Bethel e mabolano̱ tongwea na jowe̱ la idiba na bekwali be se̱medi o Bibe̱l.

Noko pe̱ na munasango am nusadi, Karl, nu po̱i o Bethel o mbu 1947. A ta a to̱ndo̱ jokwa Bibe̱l a be̱ pe̱ mulēd’a bwam. Ngedi po̱ na ta na baise̱ mo̱ ná ongwane̱ mba o boṅsane̱ ekwali na tano̱ nangame̱n tombise̱. Na teleye̱ Karl ná na so̱i mambo jita o muwaso mam nde na si bi ne̱ni bolane̱ mo̱. Ongwane̱ mba na myuedi mō̱ ná: “Joel, tem’ango̱ ńe nde nje e?” Na pomane̱ so̱ṅtane̱ nje a tano̱ a pula kwala—ná nangame̱n nde bolane̱ buka te̱ mambo ma mateleye̱ tem’a ekwal’am, nese̱le̱ mane̱. Na si dimbedi be belēdi to̱ buńa.

Ná di be̱ muńe̱nge̱ o Bethel, jangame̱n bola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o ebol’a dikalo, nik’e me̱nde̱ bola ná di bie mambo jita. Lambo diwo̱ na si dimbedino̱ le nde nje e tombi o Bronx, o  Ńu Yo̱rk. Biso̱ na munasango mō̱ di ta di wa pe̱pe̱le̱ muto mō̱ di tano̱ di bola Njongo a Betatedi na Umwe̱! Di botedi nde na kwala ná: “Yen ebiamu je o jongwane̱ bato o jokwa mambo ma mweńa me o Bibe̱l.” Alabe̱ nde ná: “Yete̱na bińo̱ le nde kwalea ońola Bibe̱l bińo̱ ingea.” Di langi di kwalea pe̱ ońola jita la bepasi ba Bibe̱l jombwea Janea la Loba na was’a peńa ni maye̱. A ńaki jita o bia ma mambo, nik’e boli ná woki ni bupe̱ a bele̱ jita la mako̱m mao o be̱ na biso̱. Ombusa ponda, mo̱ na mom’ao ba timbi baboledi ba Yehova ba jemea.

Na wasi mwendj’a diba lambo ka 10 mbu obiana na madongame̱ne̱ munj’am. Nje yongwane̱ mba o so̱ mut’a bwam e? Na kane̱ Yehova, na dutea pe̱ nje na mapulano̱ bola mwemba na munj’am ombusa diba lasu lasu.

O Jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ o Yankee Stadium o mbu 1953, na dongame̱n munańango mō̱ nu belabe̱ ná Mary Aniol. Mo̱ na Jetha ba ta o klasi ni londe̱ iba ńa Gilead, Mary na munańango am ńa muto ba boledi ka bamuloloma mwemba o epolo ewo̱. Na muyao mwe̱se̱, Mary a langwedi mba ne̱ni ebol’ao ya muloloma e matombano̱ o Karaibe na mokwa ma Bibe̱l mena a tombise̱no̱ mi mimbu me̱se̱. Ke̱ je o jokwa o biane̱le̱, di so̱ṅtane̱ ná di be̱n nde mulemlem ma mambo ma mudī o po̱le̱. Ndol’asu ońola mō̱ na nune̱ e ńaki, di bane̱ pe̱ o mo̱di ma Dibaba o mbu 1955. O mbadi jita, Mary a lee̱ ná e nde jabea di wu na Yehova, e pe̱ nde eyembilan a bwam o bupe̱. A ta muńe̱nge̱ o bola to̱ njik’ebolo e ta e bakabe̱ mo̱. A ta ngiń’ebolo, ombwedi bane̱ na mbale̱, a we̱le̱ pe̱ myam ma Janea o epol’a boso o longe̱ lao. (Mat. 6:33) Di boledi o ebol’ebondo mimbu milalo, nde o mbu 1958, di belabe̱ o bolea o Bethel ka babaedi.

Noko mambo jita na Mary. K’eyembilan, ombusa diba lasu, di domse̱ ná di mapo̱ngo̱ nde bolanga basu ba Bibe̱l mwemba, ná di malanga nde 15 la myemba. Mō̱ ńasu a bo̱le̱ te̱ langa mi myemba, di makwalea ońola nje di langino̱, jombwa pe̱ ne̱ni we̱le̱ mo̱ o ebolo o longe̱ lasu. Mary a langwedi pe̱ mba mambo okono̱ o Gilead to̱ o ebol’ao ya muloloma. Ma makwalisane̱ mongwane̱ mba o be̱ ye̱ne̱, mongwane̱ pe̱ mba o po̱ngulane̱ bekwali bam na bia ne̱ni neno̱ ná nembe̱ bonańango.—Min. 25:11.

Munj’am ńa ndolo Mary a wedi o mbu 2013. Ne musunga o je̱ne̱ mo̱ o was’a peńa! Nde obiana nika e mabolane̱, na domse̱ ná na mabenga jokwa na lakisane̱ Yehova na mulema mam mwe̱se̱. (Min. 3:5, 6) Ne muńe̱nge̱, nik’e malo̱ko̱ pe̱ mba ke̱ na dutedi jombwea nje baboledi ba Yehova ba me̱nde̱no̱ bola o was’a peńa. Ye̱ke̱i te̱, nik’e me̱nde̱ pe̱ jombwea jokwa la mambo ma peńa ma mawe̱ na Mulēd’asu nunde̱ne̱, na mambo ma mombweye̱ pe̱ mo̱! E, masoma mam me bosadi na nje ye̱se̱ okwe̱le̱no̱ mba nate̱na tatan, na mbadi jita a lee̱le̱no̱ mba ndedi na si boledino̱.