Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 48

MWENGE 97 Eyala Loba nde ye longe̱

Nje di mokwano̱ na betańsedi Yesu a bolino̱ n’ewolo

Nje di mokwano̱ na betańsedi Yesu a bolino̱ n’ewolo

“Mba nde ne ewol’a longe̱; Nu nu mapo̱ na mba a si me̱nde̱ pe̱ bwa njai.”YOHANE 6:35.

O DIN JOKWA

Di me̱nde̱ kwalea ońola myango mi maso̱be̱ o kalat’a Yohane bepasi 6 mi mateleye̱ ne̱ni Yesu a to̱ndise̱no̱ ewolo na sue o dese̱ dimuti la bato na njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o mi myango.

1. Ne̱ni ewolo e tano̱ mweńa o pond’a Bibe̱l e?

 EWOLO e ta nde da la mweńa bato ba tano̱ ba da o pond’a Bibe̱l. (Bbot. 14:18; Lukas 4:4) E ta mweńa kańena ponda iwo̱ Bibe̱l e mabolane̱ eyala ná “ewolo” o kwalea ońola da. (Mat. 6:11) Yesu a bolane̱ pe̱ ewolo o betańsedi beba be biane̱ bwam a bolino̱. (Mat. 16:9, 10) Di maso̱ myango mō̱ ma be betańsedi o kalat’a Yohane bepasi 6. Niponda jeno̱ jombwea mi myango, di me̱nde̱ wasa belēdi jeno̱ ná di we̱le̱ o ebolo we̱nge̱.

2. O njika bete̱medi e tano̱ e pula ná lokoli la bato lo de e?

2 Bokwedi ba Yesu ba bo̱le̱no̱ ebol’a dikalo ende̱ne̱, Yesu alane̱ babo̱ na bo̱lo̱ o munja ma Galilea ná ba wumse̱. (Marko 6:7, 30-32; Lukas 9:10) Ba po̱i o wuma ewo̱ ya pī be̱be̱ na mundi ma Betsaida. Nde bato ba sengi ná Yesu e owo̱, dibokime̱ne̱ lokoli la bato lo po̱i je̱ne̱ mo̱. Yesu a si pangi babo̱. Na muyao mwe̱se̱ a no̱ngi ponda o jokwe̱le̱ babo̱ mambo jombwea Janea a bo̱le̱ pe̱ baboedi. Nika ebiamu e tano̱ e mápo̱, bokwedi ba Yesu ba ta ba baise̱ babo̱me̱ne̱ ne̱ni di dimuti le̱se̱ le̱no̱ ná di kusa da. Bō̱ babu ba ta ba be̱ne̱ son a lambo la da, nde jita ba ta bangame̱n wala o mundi o janda da. (Mat. 14:15; Yohane 6:4, 5) Nje so̱ Yesu a wusano̱ bola e?

YESU A BOLI EWOLO O MBAD’A BETAŃSEDI

3. Nje Yesu a langwedino̱ bokwedi bao ná ba bole ońola dimuti e? (Ombwa pe̱ duta la dipapa.)

3 Yesu a langwedi bokwedi bao ná: “Ba s’angame̱n wala; bińo̱ bola babo̱ da.” (Mat. 14:16) Nik’e ta ńe̱ne̱ne̱ ka lambo di titi ná di bolane̱ ońolana dimuti di ta be̱be̱ ná 5000 la bato. O bati te̱ bito na bana, yen ebe bato ba dese̱ ba ta 15 000. (Mat. 14:21) Andrea mo̱ ná: “Muna mō̱ e wan, nu be̱n mikon ma wondi mitanu na sue iba; nde nika ńe so̱ nje ońola ninka jita la bato e?” (Yohane 6:9) Mikon ma wondi mi ta mi dabe̱ na bato ba tue na bape̱pe̱, i sue isadi pe̱ yen ebe ba ta ba we̱le̱ wanga oten banjise̱ mo̱. Nde, nje nu muna a tano̱ a be̱ne̱ e si wusa dongame̱ne̱ o de̱se̱ di dimuti le̱se̱—mo̱ di me̱nde̱ dongame̱ne̱ e?

Yesu a londise̱ ńo̱ng’a bato, ya mudī na y’eyobo (Ombwa dongo 3)


4. Nje jeno̱ ná jokwa o Yohane 6:11-13? (Ombwa pe̱ maduta.)

4 Yesu a ta a pula lee̱ bato ede̱mo a bia kasa la be̱n, a langwedi so̱ babo̱ ná ba je wase bepepa bepepa o bewudu. (Marko 6:39, 40; langa Yohane 6:11-13.) Bibe̱l e makwala ná Yesu a no̱ngi be bewolo na yi sue a timbise̱le̱ Sango masoma. E ta e te̱nge̱ne̱ ná a timbise̱le̱ Loba masoma, kana mo̱ nde̱ e Nu nu mabole̱ da. Ye mweńa ná jembilane̱ Yesu, di kane̱ obiana di mada, e be̱ ná je biso̱me̱ne̱ to̱ di dingabe̱le̱ na bato. Yesu a langwedi bokwedi bao ná ba bole dimuti da, dimuti le̱se̱ di dedi jūla pe̱. Ewolo e peti, Yesu a si ta a pula ná e ńame. A langwedi so̱ bokwedi bao ná ba ko̱te̱le̱ mo̱, ba me̱nde̱ bolane̱ mo̱ ponda nipe̱pe̱. Yesu a die̱le̱ biso̱ eyembilan a bwam o nje e mombweye̱ bolane̱ la mabe̱ne̱ masu na dibie̱. We te̱ muyedi, we ná o langa mi myango na bana bo̱ngo̱ lo kwalea belēdi bińo̱ leno̱ ná lo busane̱ jombwea muka, bia la kasa be̱n na sanga la mulema.

Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na makane̱ obiana na mada ka nje Yesu a bolino̱ e?’ (Ombwa dongo 4)


5. Nje bato ba bolino̱ ombusa babo̱ senga belēdi ba Yesu na je̱ne̱ betańsedi bao e, nje pe̱ Yesu a bolino̱ ombusa ponda e?

5 Bato ba ta ba tańa ońola mbadi Yesu a tano̱ okwe̱le̱ na ońola betańsedi bao. Ba ta ba bia ná Mose a kwali ná Loba a me̱nde̱ bola babo̱ muto̱ped’a mudī nunde̱ne̱, yen ebe ba ta ba baise̱ babo̱me̱ne̱ ná ‘Mo̱ Yesu nde e nu muto̱ped’a mudī e?’ (Ndim. 18:15-18) Ye te̱ nika, pondapo̱ ba ta bo̱nge̱le̱ ná Yesu a me̱nde̱ be̱ mudiedi nunde̱ne̱, ńe ná nu de̱se̱ tumba le̱se̱. Dimuti di ta so̱ di pula “putea [Yesu] o timbise̱ mo̱ kiṅe̱.” (Yohane 6:14, 15) Yesu emea te̱ ná ba tese̱ mo̱ kiṅe̱, a wusa nde no̱ngo̱ dongo o mambo ma politik ma bato ba Bonayuda, bena ba ta ba diabe̱le̱ na bato ba Roma o ni ponda. Mo̱ emedi e? Ke̱m. Bibe̱l e makwala ná Yesu ‘a we̱nge̱me̱ye̱ omo̱ń a mudongo.’ To̱ na mińakisan ma bane̱, a si no̱ngi dongo o politik. Nika ńe nde belēdi ba mweńa ońol’asu!

6. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱ ná di mapula bupe̱ eyembilan a Yesu e? (Ombwa pe̱ duta.)

6 Mbale̱ ńe nde ná, bato ba si me̱nde̱ baise̱ biso̱ ná di to̱ndise̱ ewolo o mbad’a betańsedi, di bo̱le̱ baboedi, ba si me̱nde̱ wasa tese̱ biso̱ kiṅe̱. Nde be ná ba tute̱le̱ biso̱ o no̱ngo dongo o politik tongwea na po̱so̱ to̱ sue̱le̱ moto ba mo̱nge̱le̱no̱ ná a me̱nde̱ tukwa mambo. Nde, eyembilan a Yesu e ta ná bwē. A bangi no̱ngo̱ dongo o mambo ma politik, ombusa ponda a kwali na mo̱me̱ne̱ ná: “Janea lam di titi la nin wase.” (Yohane 17:14; 18:36) O nin we̱nge̱, kriste̱n yangame̱n be̱ne̱ mulemlem ma jo̱nge̱le̱ kapo̱ ka Yesu i bupe̱ pe̱ eyembilan ao. Di masue̱le̱, di kane̱, di bola pe̱ mboṅ ońola di Janea. (Mat. 6:10) Jombweye pe̱te̱ myango ma ne̱ni Yesu a to̱ndise̱no̱ ewolo o mbad’a betańsedi na njika belēdi bepe̱pe̱ jeno̱ ná di busane̱ oten.

Yesu a si no̱ngi dongo o mambo ma politik, biso̱ pe̱ jangame̱n bupe̱ eyembilan ao (Ombwa dongo 6)


“JANDA LA EWOLO”

7. Nje Yesu na bokwedi bao ba bolino̱ e? (Yohane 6:16-20)

7 Ombusa mo̱ dese̱ dimuti, Yesu a boli ná bokwedi bao basumwe̱ bale o Kapernaum na mo̱, a we̱nge̱me̱ye̱ o mudongo, ná bato ba si timbise̱ mo̱ kiṅe̱. (Langa Yohane 6:16-20.) Ponda bamuloloma ba tano̱ o bo̱lo̱, mùdi munde̱ne̱ mu ta mu wana ngo̱, na bemune̱ bende̱ne̱. Na Yesu a po̱ dongame̱ne̱ babo̱, a dangwa omo̱ń a munja. Na mo̱ a be̱le̱ Petro ná mo̱ pe̱ a dangwe o madiba. (Mat. 14:22-31) Ponda Yesu ingedino̱ o bo̱lo̱, mùdi mwembe̱ nde. Bokwedi ba ńaki na babo̱ ba kwala ná: “We nde mun’a Loba na mbale̱.” a (Mat. 14:33) Nde, ba s’e̱n mulatako mu ta oteten a betańsedi a bolino̱ na nje e se̱le̱ tombe̱ na dimuti. Marko a tili jombwea nika, mo̱ ná: “[Bokwedi] ba ta ba tańa oteten abu bwambi, buba. Ebanja ba si ta ba so̱ṅtane̱ ońola bewolo,  milema mabu mi ta meńa.” (Marko 6:50-52) Bokwedi ba si we̱li so̱ṅtane̱ bonde̱ne̱ ba ngińa Yehova a bolino̱ Yesu o bola betańsedi. Son a ponda ombusa nika, Yesu mo̱me̱ne̱ a kwaledi ońola betańsedi jombwea ewolo, okwe̱le̱ pe̱ biso̱ belēdi bepe̱pe̱.

8-9. Ońola nje dimuti di bupe̱no̱ Yesu e? (Yohane 6:26, 27)

8 Dimuti lena Yesu a dese̱no̱, di ta nde di pula ná Yesu a londise̱ ńo̱ng’abu ń’eyobo. Ne̱ni e? Buńa bo bupe̱, be̱n ná Yesu na bokwedi bao ba si ta pe̱ wa. Dimuti di pe̱ye̱ o myo̱lo̱ mō̱ mi ta mi wa o Tiberia, nde lala o Kapernaum o wasa Yesu. (Yohane 6:22-24) Mo̱ ba boli nde nika o bata senga myango ma Janea e? Ke̱m. Jo̱nge̱le̱ labu laboso di ta nde ná ba londise̱ ńo̱ng’abu ń’eyobo. Ne̱ni di bino̱ nika e?

9 Maka nje e tombi ponda dimuti di so̱ino̱ Yesu be̱be̱ na Kapernaum. Yesu a langwedi babo̱ ná ba po̱i nde dongame̱ne̱ mo̱ ońolana ba mapula da. A ta a bia ná ba ‘dedi ewolo, buli’ “da lena di mańame̱”. Ome̱le̱ babo̱ ná ba wo̱ ntū ońola “da lena di maje̱ ońola longe̱ la bwindea.” (Langa Yohane 6:26, 27.) Yesu a kwali ná Sango ao a me̱nde̱ bola di da. Jo̱nge̱le̱ ná da le ná di bola babo̱ longe̱ la bwindea, di ńakisane̱ babo̱! Njika da le ná di bola nika e, ne̱ni pe̱ basengedi ba Yesu be̱no̱ ná ba kusa mo̱ e?

10. Njika “bebolo ba Loba” tumba di tano̱ langame̱n bia e?

10 E me̱ne̱ne̱ ná, ba bato ba Bonayuda ba ta be̱ne̱ ná bangame̱n bola bebolo bō̱ o be̱ ńai ni dongame̱n o kusa di da. Yen ebe ba ta bo̱nge̱le̱ ná be bebolo be nde nje mbend’a Mose e tano̱ e baise̱ ná ba bole. Nde, Yesu a langwedi babo̱ ná: ‘Ebol’a Loba ye nde ná lo lee̱le̱ nu a lomno̱ dube̱.’ (Yohane 6:28, 29) E ta mweńa ná ba lee̱le̱ nu ńe̱na Loba a lomno̱ dube̱ ná ba be̱ne̱ “longe̱ la bwindea.” Yesu a ta a máse̱le̱ kwalea nika. (Yohane 3:16-18, 36) Ombusa ponda a kwaledi pe̱ jombwea nje epe̱pe̱ jeno̱ ná di bola ná di be̱ne̱ longe̱ la bwindea.—Yohane 17:3.

11. Ne̱ni Bonayuda ba lee̱no̱ ná ba ta nde bombwea buka te̱ be̱ne̱ la da e? (Myenge 78:24, 25)

11 Ba bato ba Bonayuda ba si kasi nje Yesu a tano̱ okwe̱le̱ jombwea “bebolo ba Loba” ba peńa. Ba baise̱ mo̱ ná: “Njika eyemban o mabolano̱ ná je̱ne̱, nde di dube̱ wa e?” (Yohane 6:30) Ba kwali ná bato bena ba ta o mińa ma Mose ba ta ba kusa mana o mbad’a betańsedi, mena ma ta da labu la buńa te̱. (Neh. 9:15; langa Myenge 78:24, 25.) E me̱ne̱ne̱ ná bwē ná, ba ta nde bombwea buka te̱ be̱ne̱ la da. Nde ponda Yesu a batino̱ kwalea ońola “ewolo e mawe̱ o mo̱ń,” yena o diwengisan na mana e mabola longe̱ la bwindea, ba si baise̱ Yesu nje a tano̱ a pula kwala. (Yohane 6:32) Ba soke̱ nde mo̱nge̱le̱ mabu o ńo̱ng’abu y’eyobo nde ba banga senga mbale̱ ya mudī yena Yesu a tano̱ a wasa langwea babo̱. Nje mi myango mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

NJE YANGAME̱N BE̱ BISO̱ MWEŃA BUKA ME̱SE̱

12. Ne̱ni Yesu a lee̱no̱ nje ye mweńa buka me̱se̱ e?

12 Kalat’a Yohane bepasi 6 e be̱n belēdi ba mweńa ońol’asu. Sengane̱ Loba na be̱ne̱ mulatako ma bwam na mo̱ nde bangame̱n be̱ lambo la mweńa di buki me̱se̱ ońol’asu. O̱nge̱le̱ ná Yesu a ta pe̱ a kwalea ońola di to̱ti ponda a bangino̱ nje Satan a tano̱ a pula ná a bole. (Mat. 4:3, 4) O ekwal’ao o mudongo, Yesu a lee̱le̱ mweńa ma jombwea ńo̱ng’asu ńa mudī. (Mat. 5:3) Je so̱ ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ min myuedi: ‘Mo̱ mbadi na madie̱le̱no̱ longe̱ lam e malee̱ ná na mombwea londise̱ la ńo̱ng’am ńa mudī buka jombwea la ńo̱ng’am y’eyobo e?’

13. (a) Ońola nje e te̱nge̱no̱ ná di bwane̱ da muńe̱nge̱ e? (b) Njika jome̱le̱ Paulo a bolino̱ jangame̱nno̱ bupe̱ e? (1 Korinto 10:6, 7, 11)

13 E te̱nge̱n ná di kane̱ ońola ńo̱ng’asu y’eyobo di bwane̱ pe̱ mo̱ muńe̱nge̱. (Lukas 11:3) Ebol’a ngińa e mabola ná moto a ‘de, a ńo̱’, a bwe muńe̱nge̱ “nika e mawa nde na Loba.” (Mul. 2:24; 8:15; Yak. 1:17) Nde jangame̱n no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná mambo m’eyobo ma si no̱ngo̱ epol’a boso o longe̱ lasu. Ńamuloloma Paulo a kiki pe̱ nika ponda a tiledino̱ kriste̱n yena i ta longe̱ o su la ebeyed’a mambo ya Bonayuda. A to̱pedi ońola eyembilan a bobe ya bana ba Israel ponda ba tano̱ o eyaṅ, a kwalea pe̱ ońola nje ba bolino̱ be̱be̱ na mudongo ma Sinai. Ome̱le̱ kriste̱n ná ba ‘si be̱ne̱ bepuledi ba bobe kana [Bonaisrael] ba tano̱ ba be̱ne̱.” (Langa 1 Korinto 10:6, 7, 11.) Bonaisrael bese̱le̱ ná mukubo, ńo̱ngi ninde̱ne̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ ońola da e bole ná nje Yehova a tano̱ a bola babo̱ o mbad’a betańsedi e timbe “bepuledi ba bobe.” (Mis. 11:4-6, 31-34) Ponda bowe̱no̱ mun’a ńaka ńa gol, bana ba Israel ba lee̱ nde ná ba mano̱ngo̱ da, belam, na longe̱le̱ la ńolo mweńa buka sengane̱ la Yehova. (Bbu. 32:4-6) Paulo a lango nde be byembilan o jome̱le̱ kriste̱n yena i ta longe̱ be̱be̱ na ponda Yerusalem na tempel ao ba tano̱ bangame̱n ńamsabe̱ o 70 P.A. Biso̱ pe̱ jā nde be̱be̱ na su la yen ebeyed’a mambo, ye so̱ mweńa ná di no̱nge malea ma Paulo mweńa.

14. Nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea da o was’a peńa e?

14 Ponda Yesu a langwedino̱ biso̱ na di kane̱ ońola ‘da lasu la we̱nge̱,’ a ta nde a kwalea ońola ponda ńena jemea la Loba di me̱nde̱no̱ bolabe̱ o “wase kana o mo̱ń.” (Mat. 6:9-11) Ne̱ni wase e me̱nde̱no̱ be̱ o ni ponda e? Bibe̱l e makwala ná ponda jemea la Loba di me̱nde̱no̱ bolabe̱ o wase, da la bwam di me̱nde̱ be̱. Kalat’a Yesaya 25:6-8, e langwea biso̱ ná da la bwam di me̱nde̱ be̱ njoasoa owas’a Janea la Loba. Kalat’a Myenge 72:16 e makwala ná: “Mbasi i tute o ekombo, nate̱na o sas’a mudongo!” Mo̱ we musunga o jipe̱ da lena o to̱ndino̱ jita to̱ jipe̱ da lena o si tano̱ o mipe̱ to̱ buńa e? O mbata na nika, we pe̱ ná o bwane̱ bepuma ba mudiki ma wań o de̱no̱ muńe̱nge̱. (Yes. 65:21, 22) Bato be̱se̱ be o wase ba me̱nde̱ bwane̱ ma mambo ma betańsedi muńe̱nge̱.

15. Nje ba bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ba me̱nde̱no̱ jokwa e? (Yohane 6:35)

15 Langa Yohane 6:35. O̱nge̱le̱ pe̱te̱ bato bena ba dedi ewolo na sue Yesu a bolino̱. O bepumbwedi, yen ebe we ná o dongame̱ne̱ bō̱ babu. To̱ e be nde ná o ponda ni tombi ba si lee̱le̱ dube̱, yen ebe ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱. (Yohane 5:28, 29) Nde ba me̱nde̱ be̱ne̱ epolo o jokwa beteledi ba ben byala ba Yesu: “Mba nde ne ewol’a longe̱; nu nu mapo̱ na mba a si me̱nde̱ pe̱ bwa njai.” E me̱nde̱ pula na ba lee̱le̱ dube̱ ońola diko̱ti lena Yesu a bolino̱, ba dube̱ ná a boli longe̱ lao ońol’abu. O ni ponda, ba bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ na bana bena ba me̱nde̱ yabe̱ o was’a peńa ba me̱nde̱ jokwa mbale̱ jombwea Yehova na mwano mao. E se̱ muńe̱nge̱ e me̱nde̱no̱ be̱ o jokwe̱le̱ babo̱ ma mambo. Jongwane̱ la bane̱ o be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova di me̱nde̱ wanea biso̱ muńe̱nge̱ jita buka da la bwam le̱se̱ di me̱nde̱no̱ da o was’a peńa.

16. Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o jokwa di mabupe̱ e?

16 Je̱n dongo diwo̱ la myango ma Yohane bepasi 6, nde Yesu a ta a be̱ne̱ mambo jita o jokwe̱le̱ jombwea “longe̱ la bwindea.” E ta e pula ná Bonayuda bena Yesu a kwalisane̱no̱ ba lambe̱ye̱ mo̱ toi na pe̱ńe̱peńe̱, na biso̱ pe̱. Di me̱nde̱ bata jombwea kalat’a Yohane bepasi 6 o jokwa di mabupe̱.

MWENGE 20 O boli mun’ango̱ ńa tiki

a Ońola beteledi ba mbata jombwea mi myango, ombwa kalati Jésus : Le chemin, la vérité, la vie o dip 131, na Imitez leur foi, o dip. 185.