1. Ońola nje bato bō̱ beno̱ ná ba si be̱ne̱ ńo̱ngi o jokwa e?

O NIN we̱nge̱, bato jita bangame̱n bola ebolo na ngińa o sombwea babo̱me̱ne̱ mo̱ni ná ba kuse nje e mapule̱ babo̱. Bonasango asu ba mabola ebolo hawa jita o bwam ba sombwea mbia mabu da, mbo̱ti na wum’a boja. Jita la bape̱pe̱ ba matombise̱ eyek’a ponda buńa te̱ o ngea o wala na wa o wum’abu y’ebolo. Bō̱ bape̱pe̱ ba mabola bebolo ba ntu ná ba sombweye babo̱me̱ne̱. O su la buńa, ba bonasango na bonańango ba ngiń’ebolo ba mawo̱lo̱ ná wo̱lō̱! Ba si madiane̱ pe̱ ngudi to̱ po̱ o jokwa.

2. Njika ponda weno̱ ná o we̱le̱ jokwa e?

² Nje ye mbale̱ ye nde ná jangame̱n janda ponda o jokwa​—o jokwa na mbale̱​—Eyal’a Loba na kalat’asu. Nika ńe mweńa jita yete̱na di mapula be̱ne̱ mulatako ma bwam na Yehova na kusane̱ pe̱ mo̱ longe̱ la bwindea! (1 Tim. 4:15) Bato bō̱ ba mapomane̱ wema buńa te̱ o jokwa ke̱ ndabo abu ńe ná pī, mulopo pe̱ mu sibi babo̱ ońolana ba wumse̱ bwam bulu. Bape̱pe̱ ba mano̱ngo̱ minuti to̱ maninga ebiamu ke̱ mumban mu titi pe̱ ná bokwe Bibe̱l na kalat’asu na dutea pe̱ nje ba langino̱.

3-4. Njika mawengisan ma po̱ngo̱be̱ jombwea muso̱ngi ma sinima na kalati i mabusisabe̱ e, na ońola nje e?

³ O bi ná ye mweńa o janda ponda o jokwa. Nde nje so̱ jangame̱nno̱ jokwa e? We ná o kwala ná, ‘mambo ma langa me jita. Ye mba ndutu o bo̱le̱ langa me̱se̱.’ Bō̱ ba mawe̱le̱ langa kalati ye̱se̱ na jombwa pe̱ sinima ye̱se̱ i mabuse̱, nde ye jita la bonasango asu ndutu o janda ponda o bola nika. Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ di bi nika; ońola ni njo̱m nde di no̱ngino̱ bedomsedi o wutise̱ muso̱ngi ma sinima, kalati ya mapapa na yena ye o mulomba.

 ⁴ K’eyembilan, we̱nge̱ di si mabusise̱ pe̱ kalati ni belabe̱ ná Annuaire des Témoins de Jéhovah, ebanja myango jita mi membe̱ me o jw.org^® na o ekwal’a mo̱di ya JW Elimb’a bedinge̱dinge̱^®. Njongo a Betatedi ńa ntelele na Umwe̱! ba mabusisabe̱ nde tatan po̱ te̱ ngedi ilalo ońola mbu. Man mawengisan me̱se̱ ma si po̱ngo̱be̱ ná di bolane̱ ni ponda ońola mambo ma si be̱n mulatako na jowe̱ lasu la Yehova. Janda lao le nde ná di we̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o jombwea “ma mena me mweńa buka me̱se̱.” (Fil. 1:10, NW) Jombweye ne̱ni weno̱ ná o te̱se̱ ma me mweńa buka me̱se̱ na ne̱ni weno̱ ná o busane̱ jita la tombwane̱ o jokwa lo̱ngo̱ la wame̱ne̱.

5-6. Njika kalati jangame̱nno̱ no̱ngo̱ ponda o jokwa e?

⁵ Njika mambo mena jangame̱nno̱ se̱le̱ jokwa e? Nje ye mbale̱ ye nde ná e mapula ná di no̱nge ponda buńa te̱ o jokwa Eyal’a Loba. Bepasi ba Bibe̱l bena be te̱se̱be̱ tatan ońola bolanga ba Bibe̱l ba mwemba ba woki te̱ be wutisabe̱ ná di bate be̱ne̱ ponda o dutea nje di malangano̱ na po̱ngo̱ pe̱ muwaso o bata be̱ne̱ so̱ṅtane̱. Mpuli masu mu s’angame̱n be̱ buka te̱ ná di lange be bepasi ba Bibe̱l ba woki, nde ná jese̱le̱ ná mwe̱ndi ma Bibe̱l mu tape milema masu na bata pe̱ sise̱le̱ biso̱ be̱be̱ na Yehova.​—Mye. 19:15.

⁶ Njika kalati ipe̱pe̱ jangame̱nno̱ no̱ngo̱ ponda o jokwa e? Ye mbale̱ ná jangame̱n boṅsane̱ Njongo a Betatedi ńa jokwa, name̱ne̱ pe̱ na Jokwa la Bibe̱l la mwemba, na mane̱ mambo ma ndongame̱n a teten a woki. Jangame̱n pe̱ langa no̱mba te̱ ńa Njongo a Betatedi ńa ntelele na Umwe̱!

7. Mo̱ jangame̱n bo̱bo̱ yete̱na di titi ná di langa to̱ jombwa nje ye̱se̱ e mabuse̱ o mulomba masu na o JW Elimb’a bedinge̱dinge̱ e?

⁷ We ná o kwala ná, ‘nika e te̱nge̱n, nde ne̱ni pe̱ so̱ na yine̱ kalati ye̱se̱ na sinima ye̱se̱ i mabuse̱ o mulomba masu jw.org, na o JW Elimb’a bedinge̱dinge̱ e? Nika ńe jita!’ Jombweye yen eyembilan: O ndabo a bededi, mada ma kango jita ma te̱se̱be̱ o tebedi. Mo̱ bade̱ oten be ná ba da mada me̱se̱ ma te̱se̱be̱ o tebedi e? Ke̱m! Ba mada nde son yena i dongame̱n babo̱. Mulemlem pe̱ na da la mudī. Yete̱na o me̱ne̱ ná o titi ná o langa to̱ jombwa nje ye̱se̱ e mabuse̱ o mulomba, o si bo̱bo̱. Langa to̱ ombwa nde nje weno̱ ná o we̱le̱. Di kwaleye tatan nje ye jokwa na nje jeno̱ ná di bola ná di busane̱ tombwane̱ o jokwa lasu.

8. Njika matanga jangame̱nno̱ po̱ngo̱ ke̱ di maboṅsane̱ Njongo a Betatedi ńa jokwa, ne̱ni pe̱ bola la nika leno̱ wa muse̱ṅ e?

⁸ Niponda weno̱ o jokwa, we̱le̱ wame̱ne̱ mususu o nje o malangano̱ ná wokwe lambo la mweńa. Jokwa di titi buka te̱ bolanga ba pe̱le̱pe̱le̱ ba nje e bolabe̱ biso̱ to̱ maka la malabe̱. K’eyembilan, niponda weno̱ boṅsane̱ Njongo a Betatedi ńa jokwa, se̱le̱ nde langa ebongolo ye o bebotedi ba jokwa. To̱ denge̱ o mombwea mulopo ma jokwa, name̱ne̱ pe̱ na milopo misadi na myuedi ma ndimbisedi. Nde o lange jokwa ná yō̱, o no̱nge pe̱ ponda o bola nika. Ombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ mwemba ma bwambo maboso mu malangwe̱ nje di dongo di makwaleano̱, mwena o ponda ye̱se̱ mwe nde mwemba maboso. Mu mwemba mu mongwane̱ wa o bia to̱ti la mom lena di dongo di mateleye̱no̱. Niponda weno̱ langa, dutea ne̱ni dongo te̱ di masue̱le̱no̱ mulopo musadi ma jokwa na ne̱ni  di latino̱ na mulopo ma jokwa. Maka to̱ njika byala to̱ belēdi bena o si tano̱ o bia, nde bena weno̱ o pula bata so̱ṅtane̱.

9. (a) Ońola nje na ne̱ni jangame̱nno̱ no̱ngo̱ ponda o jombwea text a Bibe̱l ke̱ di mokwa Njongo a Betatedi ńa jokwa e? (b) Bupisane̱ Yosua 1:8, nje jangame̱nno̱ bola ke̱ di langi text a Bibe̱l e?

⁹ Jokwa la Njongo a Betatedi o ndongame̱n a mwemba di mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ Bibe̱l. No̱ngo̱ ponda o jombwea text a Bibe̱l, tobotobo yi yena i me̱nde̱ langabe̱ ke̱ mwemba mu nitombise̱ di jokwa. Ombwea tobotobo ne̱ni byala ba mom to̱ myemba ma bwambo ma mom ma ni text a Bibe̱l mi masue̱le̱no̱ to̱ti la mweńa la di dongo. Omo̱ń a me̱se̱, niponda weno̱ o langa, no̱ngo̱ ponda o dutea text a Bibe̱l o malangano̱ na ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ mo̱ o ebolo o longe̱ lo̱ngo̱.​—Langa Yosua 1:8.

10. Bupisane̱ Bonahebe̱r 5:14, ońola nje bayedi bangame̱nno̱ no̱ngo̱ ponda o lee̱ bana babu ne̱ni jokwa na po̱ngo̱ muwaso o pond’a jowe̱ la ndabo a mbia e?

¹⁰ E te̱nge̱n ná bayedi ba pule ná bana babu ba bwane̱ Jowe̱ la ndabo a mbia muńe̱nge̱ woki te̱. Ye mbale̱ ná bayedi bangame̱n te̱se̱ ponda ye̱se̱ nje kwalea o Jowe̱ la ndabo a mbia, nde ba titi eto̱m o te̱se̱ mambo ma tobotobo woki te̱. To̱ná mbia mweno̱ ná mombwa ekwal’a mo̱di ya JW Elimb’a bedinge̱dinge̱ o Jowe̱ la ndabo a mbia, to̱ ponda iwo̱ bola lambo dipe̱pe̱ la tobotobo ka longa l’elimb’a Noa, ye pe̱ mweńa jita ná ba lee̱ bana ne̱ni jokwa. K’eyembilan, e mapula ná bana bokwe ne̱ni boṅsane̱ ndongame̱n a mwemba, to̱ ne̱ni po̱ngo̱ muwaso jombwea myuedi mi baisabe̱ o esukulu. (Langa Bonahebe̱r 5:14.) Bana ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ jokwa o mboa mato̱ti mō̱ ma se̱medi o Bibe̱l mena ma si be̱n sinima, e me̱nde̱ be̱ babo̱ lambo di bo̱bi o so̱ṅtane̱ nje e makwalabe̱ o ndongame̱n na o mako̱to̱ne̱. O ka ye̱se̱, ponda bayedi ba matombise̱no̱ o jokwa na bana babu ńe nde bupisane̱ mimbu na ebe̱yed’a muna te̱.

11. Ońola nje yeno̱ mweńa ná di lee̱ bokwe̱ Bibe̱l na biso̱ ne̱ni beno̱ ná ba busane̱ tombwane̱ o jokwa la babo̱me̱ne̱ e?

¹¹ Bato bena di mokwe̱le̱no̱ Bibe̱l pe̱ bangame̱n bia ne̱ni jokwa. Niponda beno̱ botea jokwa Bibe̱l, je muńe̱nge̱ ke̱ di me̱ne̱ ná o m’boṅsan ma jokwa labu to̱ ma ndongame̱n a mwemba, ba mamaka malabe̱ mabu. Nde e mapula ná di lee̱ ba bena di mokwe̱le̱no̱ Bibe̱l ne̱ni po̱ngo̱ muwaso na ne̱ni be̱ iwiye̱ o jokwa labu  la babo̱me̱ne̱. Na nika, mitakisan mi po̱i te̱, o mulopo ma pomane̱ baise̱ bape̱pe̱ o mwemba jongwane̱, ba me̱nde̱ bia ne̱ni po̱ngo̱ muwaso o kalat’asu o so̱ malea ma me̱nde̱ jongwane̱ babo̱.

12. Njika manda mō̱ jeno̱ ná di be̱ne̱ ke̱ di mokwa e?

¹² Yete̱na o titi moto nu to̱ndi jokwa, we ná wo̱nge̱le̱ ná o titi ná o bwane̱ jokwa muńe̱nge̱ tom. Nde we ná. We ná o botea na ponda ni wuto, denge̱ son na son o mako̱ko̱ pond’ango̱ ńa jokwa. O̱nge̱le̱ ońola nje weno̱ o jokwa. O ka ye̱se̱, nje ye biso̱ mweńa buka me̱se̱ ye nde ná di benge sisea Yehova be̱be̱. Lambo jeno̱ ná di bola o dibokime̱ne̱ le nde ná jalabe̱ myuedi moto a baise̱no̱ biso̱ to̱ po̱ngo̱ muwaso ońola mitakisan mō̱ di be̱nno̱.

13. (a) Teleye̱ matanga eso̱mb’a moto yeno̱ ná e po̱ngo̱ o esukulu o lingea nje e dube̱no̱. (b) Ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ o ebolo malea me o Kolose 4:6 e?

¹³ Mo̱ we nde eso̱mbe̱ e male̱ o esukulu e? Yen ebe mako̱m mo̱ngo̱ ma klasi me̱se̱ ma dube̱ belēdi be makwale̱ ná moto a wu nde na ńama. We ná o to̱ndo̱ lingea belēdi ba Bibe̱l, nde yen ebe o me̱ne̱ ná o titi ná o we̱le̱ bola nika. E mapula so̱ ná wokwe! O be̱n njo̱m iba o bola nika: (1) ouse̱ mbaki o be̱nno̱ ná Loba nde a weki me̱se̱ na (2) okwa ne̱ni bata teleye̱ mbal’a Eyal’a Loba ńai a bwam. (Rom. 1:20; 1 Pet. 3:15) We ná o se̱le̱ baise̱ na wame̱ne̱ ná, ‘Ońola nje mako̱m mam ma klasi ma dube̱no̱ ná moto a wu nde na ńama e?’ Denge̱ o mabolane̱ kalat’asu o po̱ngo̱ muwaso jombwea di to̱ti. Lingea la nje o dube̱no̱ di si me̱nde̱ so̱ be̱ wa ndutu ka nje te̱ o tano̱ wo̱nge̱le̱. Bato jita ba dube̱ ná moto a wu nde na ńama buka te̱ ońolana moto ńena ba mabolano̱ edube a langwedi babo̱ ná nika ńe mbale̱. To̱ e be̱ nde ná o so̱i nde buka te̱ to̱ti diwo̱ to̱ maba weno̱ ná o langwea babo̱, nja nu bi, we ná wongwane̱ moto nu mapule̱ jokwe̱ mbale̱.​—Langa Kolose 4:6.

14-16. (a) Nje weno̱ ná o bola ná o bate bia bwam kalat’a Bibe̱l ńena o si bino̱ ndongo e? (b) Teleye̱ ne̱ni text a Bibe̱l yena i bolabe̱ yeno̱ ná yongwane̱ wa o bata so̱ṅtane̱ kalat’a Amos bwam. (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Langa Bibe̱l biana o ta o dibe̱ke̱le̱!”)

¹⁴ Dutea te̱ ná o ndongame̱n di me̱nde̱ langa na kwalea kalat’a Bibe̱l ńena ni tilabe̱ na mō̱ ńa bato̱pedi ba mudī basadi, ka nje te̱ di mabele̱no̱ babo̱, yen ebe mō̱ ńena o si bino̱ bwam. Tanga laboso le nde ná o ńakise̱ ńo̱ng’ango̱ ńa bata bia nje nu muto̱ped’a mudī a tilino̱. Ne̱ni weno̱ ná o bola nika e?

¹⁵ Se̱le̱ baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ nje na bino̱ jombwea moto nu tili nin kalati e? Nja a tano̱ e, owe̱ni a tano̱ a ja e, njik’ebolo pe̱ a tano̱ a bola e?’ Joko te̱ mambo jita jombwea mutiledi, di mabata so̱ṅtane̱ ońola nje a bolane̱no̱ byala to̱ byembilan bō̱. Niponda weno̱ o langa Bibe̱l, wasa byala be mongwane̱ wa o so̱ṅtane̱ njika pat’a moto nu mutiledi a tano̱.

¹⁶ Ombusa nika, e me̱nde̱ be̱ wa lambo di bo̱bi o bia njika ponda kalati e tilabe̱no̱. We ná o bia nika na bo̱bise̱ la ńolo yete̱na wombo “Ebambu a Kalat’a Bibe̱l” ye ombusa La Bible. Traduction du monde nouveau. We pe̱ ná o bata jombwa Appendice A6 ni be̱n ebambu a bato̱pedi ba mudī na kiṅe̱. Yete̱na kalat’a Bibe̱l weno̱ jokwa ńe nde kalat’a bedinge̱, e me̱nde̱ be̱ bwam ná o bie ne̱ni longe̱ la bato di tano̱ ponda ni kalati e tilabe̱no̱. Njika bede̱mo to̱ beboledi ba bobe muto̱ped’a mudī a tano̱ a pula jongwane̱ babo̱ o po̱ngulane̱ e? Ba  nja ba ta longe̱ o mulemlem ma ponda na mo̱ e? Ná o be̱ne̱ so̱ṅtane̱ di londi mbom, e me̱nde̱ pula ná wombweye kalat’a Bibe̱l ipe̱pe̱. K’eyembilan, ná o bate so̱ṅtane̱ nje e tombi o mińa ma muto̱ped’a mudī Amos, we ná o tombwane̱ ke̱ wombo sinima - Byingedi ba kalat’a Amos o jw.org. Ninka ńe̱se̱ e me̱nde̱ jongwane̱ wa o bia bwambwam ne̱ni mambo ma tano̱ o mińa ma Amos.​—2 Ki. 14:25-28; 2 Myan. 26:1-15; Hos. 1:1-11; Amos 1:1.

17-18. Bolane̱ byembilan ba man mongo to̱ eyembilan epe̱pe̱ o to̱ndino̱, o lee̱ ne̱ni no̱ngo̱ la ponda o jombwea mambo ma me̱ne̱ne̱ bosadi leno̱ ná di bola ná di bwane̱ jokwa lasu muńe̱nge̱ jita.

¹⁷ Niponda jeno̱ o langa Bibe̱l, ye bwam ná di be̱ne̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa bata jokwa. K’eyembilan dutea te̱ ná we o langa epasi e londe̱ 12 y’eding’a Sakaria, e mabīse̱ kwed’a Mesia. (Sak. 12:10) O mwemba 12, o malanga ná “diyo̱ la Bonanatan” di me̱nde̱ jeya Mesia. O mulopo ma pomane̱ tomba di to̱ti, we ná o te̱me̱, o baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ njika mulatako mwena mwe oteten a diyo̱ la Bonanatan na Mesia e? Mo̱ ne ná na so̱ lambo la peńa oten e?’ O ni ponda, we nde wase̱le̱ ka “mot’a mawaso.” Wasa Sakaria 12:12 o La Bible. Traduction du monde nouveau. Maki ma mbasan mō̱ ma malane̱ wa o 2 Samuel 5:13, 14, owe̱ni o mokwano̱ ná Natan a ta nde mō̱ ńa bana ba Kiṅe̱ David. Mape̱pe̱ ma malane̱ wa o Lukas 3:23, 31, owe̱ni e bīsabe̱no̱ ná Natan e nde mbamb’a Yesu tongwea na Maria. (Ombwa “Yose̱f, mun’a Heli,” maki ma jokwa o Lukas 3:23.) Na dibokime̱ne̱, o bwa muńe̱nge̱! O ta o bia ná e ta e bīsabe̱ ná Yesu a me̱nde̱ nde wa o edu’a David. (Mat. 22:42) Nde David a ta a be̱ne̱ buka 20 ma bana. Ke̱ e titi so̱ mańaka ná  Sakaria a kwaleye ońola diyo̱ la Bonanatan tobotobo ka diwo̱ di be̱n njo̱m o jeya Yesu e?

¹⁸ Jombweye yen eyembilan epe̱pe̱. O epas’a boso ya kalat’a Lukas, di malanga ná ange̱l Gabriel e pe̱pe̱le̱ Maria, e langwea mo̱ lambo la mańaka jombwea muna a me̱nde̱no̱ ya, mo̱ ná: “Mo̱ a me̱nde̱ be̱ nunde̱ne̱, a me̱nde̱ belabe̱ ná Mun’a Ńasam, Loba Sango a me̱nde̱ bola mo̱ kond’a janea ńa sango ao David; a me̱nde̱ be̱ kiṅe̱ omo̱ń a ndabo a Yakob nate̱na o bwindea.” (Lukas 1:32, 33) Je nde ná di pula jombwea buka te̱ dongo laboso la mwe̱ndi ma Gabriel, ná Yesu a me̱nde̱ belabe̱ ná “Mun’a Ńasam.” Nde Gabriel a lango pe̱ edinge̱ ná Yesu a me̱nde̱ “be̱ kiṅe̱.” Je so̱ ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ne̱ni Maria a so̱ṅtane̱no̱ be byala ba Gabriel. Mo̱, o̱nge̱le̱ nde ná Gabriel a ta nde a kwala ná Yesu a me̱nde̱ timbane̱ epol’a Kiṅe̱ Herode​—to̱ mō̱ ńa basangwedi bao ka kiṅe̱ o Israel e? Yesu a wusa te̱ timba kiṅe̱, Maria a wusa nde be̱ ńango ekombo, mbia mao pe̱ mu ja o ndabo a kiṅe̱. Nde Bibe̱l e si makwala ná Maria a langwedi Gabriel ninka lambo; di si malanga pe̱ to̱ ná a baise̱ ná a be̱ne̱ epol’edube o Janea, ka nje te̱ bokwedi ba Yesu baba ba bolino̱. (Mat. 20:20-23) Din to̱ti di mabata bola biso̱ mbaki ná Maria a ta nde muto nu ta nu sibise̱ ńolo jita!

19-20. Bupisane̱ Yakobo 1:22-25 na 4:8, nje ye manda masu ke̱ di mokwa e?

¹⁹ Di ne̱nge̱ o mulopo masu ná janda lasu laboso ke̱ di mokwa Eyal’a Loba na kalat’asu i se̱medi o Bibe̱l le nde ná di bate sisea be̱be̱ na Yehova. Di mapula pe̱ bata je̱ne̱ bwambwam ‘ne̱ni jeno̱,’ na njika mawengisan e mapulano̱ ná di po̱nge ná di do̱lisane̱ Loba. (Langa Yakobo 1:22-25; 4:8.) O ponda te̱ di mapulano̱ botea jokwa, di se̱le̱ baise̱ Yehova mudī mao musangi. Jakwane̱ mo̱ ná ongwane̱ biso̱ o busane̱ jita la tombwane̱ o nje jeno̱ o jokwa, na ná je̱ne̱ pe̱ biso̱me̱ne̱ ka nje te̱ mo̱ a me̱ne̱no̱ biso̱.

²⁰ Biso̱ be̱se̱ di be̱ so̱ ka muboled’a Loba ńa jemea mulo̱nge̱ myenge a to̱pedino̱ ná: ‘A to̱ndi mbend’a Yehova, a madutea ońol’ao mwese na bulu! . . . To̱ nje pe̱ a mabolano̱ e matombwane̱.’​—Mye. 1:2, 3.