1. Nje Yesu a kwalino̱ jombwea mawuta ma bema o mo̱ń e?

SETO̱ mambo ma tiki me̱se̱ nde ma me̱ne̱ne̱. Mbale̱ ńe nde ná mambo me tiki buka me̱se̱ ma si me̱ne̱ne̱. O ekwal’ao o Mudongo, Yesu a to̱pedi ońola mawuta ma bema o mo̱ń mena ma buki mabe̱ne̱ na mo̱ni nate̱na ’yidi. Denge̱ a mabata nin mbale̱ ná: “Wuma diwuta lo̱ngo̱ la bema leno̱, oten pe̱ nde mulema mo̱ngo̱ mu mabe̱no̱.” (Mat. 6:19-21) Mulema masu mu me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o pulise̱ mambo me biso̱ mweńa, to̱ tiki. Di mako̱te̱le̱ nde “bema o mo̱ń” yete̱na di wasi o be̱ne̱ dina la bwam oboso ba Loba. Ninka mawuta ma bema, ma si me̱nde̱ ńamsabe̱ to̱ jibabe̱ tom.

2. (a) Bupisane̱ 2 Korinto 4:17, 18, nje ńamuloloma Paulo a mome̱le̱no̱ biso̱ o jombwa e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

² Ńamuloloma Paulo a mabola biso̱ jome̱le̱ ná ‘jombwe . . . nde mambo ma si me̱ne̱ne̱.’ (Langa 2 Korinto 4:17, 18.) Ma mambo mena ma si me̱ne̱ne̱ ma bambe̱ mambo ma bwam me̱se̱ di me̱nde̱no̱ bwane̱ muńe̱nge̱ o was’a peńa ńa Loba. O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ońola mabea ma tiki mane̱i ma si me̱ne̱ne̱ jeno̱ ná di tombwane̱ tatan. Ma mabea me nde: mulatako ma diko̱m na Loba, jabea la muka, jongwane̱ la mudī musangi ma Loba, na jongwane̱ di makusane̱no̱ Yehova, Yesu, na ange̱l o ebol’asu ya dikalo. Di me̱nde̱ pe̱ jombwea ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ Yehova masoma ońola man mabea ma tiki ma si me̱ne̱ne̱.

3. Njika jabea la tiki di si me̱ne̱ne̱ di buki me̱se̱ e, tongwea na nje pe̱ di be̱nno̱ mo̱ e?

³ Jabea la tiki di si me̱ne̱ne̱ lena di buki me̱se̱ le nde  mulatako ma diko̱m na Yehova Loba. (Mye. 25:14) Ne̱ni Loba eno̱ ná a we̱le̱ be̱ diko̱m la bato ba titi ke̱nge̱nge̱ nde a tika be̱ bosangi bo londi mbom e? Nika ńe nde ná e we̱le̱ be̱ ońolana jabea la diko̱ti la Yesu di ‘masumwa bobe ba wase’ ba bato ba benama. (Yohane 1:29) Yehova a ta a bia oboso ba ponda ná mwano mao ma bola mbel’a moto Musungedi mu si me̱nde̱ ko̱. Ońola nika nde Loba a we̱lino̱ be̱ diko̱m la bato ba ta longe̱ oboso ná Kristo a mawo̱.​—Rom. 3:25.

4. Bola byembilan ba bome bō̱ ba ta mako̱m ma Loba.

⁴ Di kwaleye ońola bome bō̱ ba ta longe̱ oboso ná Yesu a mapo̱ o wase bena ba ta mako̱m ma Loba. Abraham a ta nde moto nu ta nu be̱ne̱ dube̱ dinde̱ne̱. Yehova a bele̱ Abraham ná “diko̱m lam,” buka 1 000 mbu ombusa kwed’ao. (Yes. 41:8) Nika e mapula nde kwala ná to̱ ńajemea a wo̱ nde, Yehova a me̱ne̱ te̱ nde mo̱ ka diko̱m lao la batabata. Ońola nika nde Yehova a malangano̱ Abraham ka mō̱ nu dia longe̱. (Lukas 20:37, 38) Eyembilan epe̱pe̱ ye nde Hiob. Yehova a ta a langwa oboso ba jako̱to̱ne̱ la ange̱l o mo̱ń ná a lakisane̱ Hiob. A kwali ná Hiob “a si be̱n misan, e na ke̱nge̱nge̱, a mabwa Loba bo̱ngo̱, a ben pe̱ bobe.” (Hiob 1:6-8) Ne̱ni pe̱ Yehova a tano̱ e̱ne̱ Daniel ńena nu boledi Loba na jemea o mundi ma basibi lambo ka 80 ma mbu e? Ange̱l i boli nu mudun a moto mbaki ngedi ilalo ná e nde “moto nu to̱ndo̱be̱” na Loba. (Dan. 9:23; 10:11, 19) Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a menge̱le̱ n’ebabad’a ńo̱ngi buńa a me̱nde̱no̱ pumbwe̱le̱ mako̱m mao ma ndolo mena ma wedi.​—Hiob 14:15.

5. Nje jangame̱nno̱ bola o be̱ Yehova tik’a diko̱m e?

⁵ Bato ba benama ba titi ke̱nge̱nge̱ baninga be mako̱m ma Yehova nin we̱nge̱ e? Be lodun. Di bi nde nika ońolana jita la bome, bito, na bana o wase ńe̱se̱ ba malee̱le̱ tongwea na bedangwedi babu ná be nde mako̱m ma Loba. Yehova “e ba be mbale̱ tik’a diko̱m.” (Min. 3:32) Mun mulatako mu se̱medi nde o eyot’a jabea la diko̱ti la Yesu. Tongwea na mo̱ nde Yehova a mese̱le̱no̱ ná di bake̱ biso̱me̱ne̱ na mo̱ na dubisabe̱ pe̱. Man matanga ma mweńa ma malata biso̱ na lodun la kriste̱n lo bake̱ babo̱me̱ne̱ na Loba na lo dubisabe̱ pe̱, lena le o bwane̱ “tik’a diko̱m” na moto nu buki be̱se̱ o misipo muńe̱nge̱!

6. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná mulatako masu ma diko̱m na Loba mwe tiki e?

⁶ Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná mulatako masu ma diko̱m na Loba mwe biso̱ tiki e? Kapo̱ ka Abraham na Hiob bena ba boledi Loba na jemea buka ebwe’a mbu, biso̱ pe̱ jangame̱n tika be̱ jemea​—e be̱ to̱ njik’etum jeno̱ bolea Yehova o yen edun a ebe̱yed’a mambo. Kapo̱ ka Daniel, jangame̱n we̱le̱ mulatako masu ma diko̱m na Loba tiki buka longe̱ lasu. (Dan. 6:7, 10, 16, 22) Na jongwane̱ la Yehova, je ná di lembe̱ to̱ njika mitakisan di be̱nno̱ ná di kombe̱ mulatako ma bo̱ibo̱i di be̱nno̱ na mo̱.​—Fil. 4:13.

7. (a) Bupisane̱ Minia 15:8, ne̱ni Yehova a masengano̱ jombwea mika masu e? (b) Ne̱ni Yehova a malabe̱no̱ mika masu e?

⁷ Jabea la tiki di si me̱ne̱ne̱ dipe̱pe̱ le nde muka. Mako̱m ma batabata ma malangwea mō̱ na nune̱ mo̱nge̱le̱ mabu na ne̱ni ba masengano̱. Mo̱ nika ńe pe̱ mbale̱ ońola mulatako masu ma diko̱m na Yehova e? E! Yehova a makwalisane̱ biso̱ tongwea n’Eyal’ao; oten a malangwea  biso̱ mo̱nge̱le̱ mao na ne̱ni a masengano̱. Biso̱ pe̱ di makwalisane̱ nde mo̱ tongwea na muka; je ná di langwea mo̱ mo̱nge̱le̱ na besengedi basu ba teten ba njiba. Yehova a to̱ndi senga mika masu. (Langa Minia 15:8.) Ka diko̱m le ndolo, Yehova a si masenga mika masu buka te̱ nde a malabe̱ pe̱ mo̱. Ponda iwo̱ di mapomane̱ kusa malabe̱ ma mika masu. Yine̱ ponda pe̱ jangame̱n benga kane̱ jombwea nje jeno̱ o baise̱ mo̱. Nde je ná di be̱ mbaki ná a me̱nde̱ jalabe̱ o ponda ni te̱nge̱n na o mbad’a bwam ni buki ye̱se̱. Ye mbale̱ ná jalabe̱ la Loba le ná di be̱ diwengisan na nje jeno̱ jenge̱le̱. K’eyembilan, o mulopo ma sumwa mitakisan, e nde ná a bola biso̱ dibie̱ na ngudi o “lembe̱ mo̱.”​—1 Kor. 10:13.

8. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ masoma ońola jabea la muka e?

⁸ Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ masoma ońola jabea la tiki la muka e? Mbadi po̱ ńe nde ná di bupe̱ man malea ma Loba ná di “kane̱ esibe̱ wo̱lo̱.” (1 Tes. 5:17) Yehova a si mańakisane̱ biso̱ o kane̱. O diwengisan, a mabola wonj’asu ńa bepo̱sedi edube na jome̱le̱ pe̱ biso̱ ná di “be̱ titimbe̱ o muka.” (Rom. 12:12) Je so̱ ná di kane̱ ponda ye̱se̱ o lee̱le̱ masoma masu ońola di jabea. Di si dimbea pe̱ to̱ o timbise̱le̱ mo̱ masoma na sesa mo̱ o mika masu.​—Mye. 145:2, 3.

9. Nje munasango mō̱ a kwalino̱ jombwea muka e, ne̱ni wa pe̱ o me̱ne̱no̱ muka e?

⁹ Di bengi te̱ bolea Yehova je̱ne̱ pe̱ ne̱ni a malabe̱no̱ mika masu, di mabata lee̱le̱ masoma ońola di jabea la muka. K’eyembilan, munasango mō̱ nu belabe̱ ná Kris, ńena ńe o ebol’a pond’a mususu etum a 47 mbu mo̱ ná: “E se̱ bwam yeno̱ o pomane̱ te̱me̱ idiba te̱ o kane̱ Yehova e! Se̱ muńe̱nge̱ yeno̱ o kane̱ niponda miso̱nji ma wei maboso meno̱ ńamwe̱le̱ mayiba ma idiba e! Nika e matute̱le̱ mba o timbise̱le̱ Yehova masoma ońola mabea mao me̱se̱, nikame̱ne̱ pe̱ n’edube di be̱nno̱ o kane̱ mo̱. Ombusa muka m’ebiamu, se̱ bwam yeno̱ o ko̱ iyo̱ ná tum na doi la mulema di sangi e!”

10. Ońola nje jangame̱nno̱ we̱le̱ mudī musangi ma Loba tiki e?

¹⁰ Ngiń’ebolo ńa Loba pe̱ ńe nde jabea di si me̱ne̱ne̱ dipe̱pe̱ jangame̱nno̱ we̱le̱ tiki. Yesu ome̱le̱ biso̱ ná di benge kane̱ ná di kuse mudī musangi. (Lukas 11:9, 13) Tongwea na mudī mao, Yehova a mabola biso̱ ngińa​—nate̱na mo̱me̱ne̱ “ngińa ni pakapakan.” (2 Kor. 4:7; Bebolo 1:8) Na jongwane̱ la mudī ma Loba, je ná di lembe̱ to̱ njika mitakisan di be̱nno̱.

11. O njika mbadi mudī musangi mweno̱ ná mongwane̱ biso̱ e?

¹¹ Mudī musangi mwe ná mongwane̱ biso̱ o londe̱ m’bē̱ masu o ebol’a Loba. Mudī ma Loba mwe ná mu batea biso̱ dibie̱ na ngudi. Mu mongwane̱ biso̱ o bola bebolo basu ba kriste̱n. Di bi ná na jongwane̱ la mudī ma Loba buka te̱ nde miwe̱n masu o ebol’ao mi mayano̱ bepuma ba bwam.

12. Bupisane̱ Myenge 139:23, 24, ońola njika lambo jeno̱ ná di baise̱ jongwane̱ la mudī musangi e?

¹² Ne̱ni so jeno̱ ná di lee̱le̱ ná mudī musangi ma Loba mwe biso̱ tiki e? Mbadi po̱ ńe nde ná di kane̱ ná mongwane̱ biso̱ o so̱ mo̱nge̱le̱ to̱ bepuledi ba bobe di be̱nno̱ o mulema. (Langa Myenge 139:23, 24.) Di baise̱ te̱ Yehova ninka lambo, tongwea na mudī mao, e ná ongwane̱ biso̱ o so̱ mo̱nge̱le̱ to̱ bepuledi ba bobe di be̱nno̱. Di so̱i pe̱ te̱ ná di be̱n jo̱nge̱le̱ to̱ bepuledi ba bobe, jangame̱n kane̱ ná mudī ma Loba mu bole biso̱ ngudi o janane̱ ma mo̱nge̱le̱ to̱ be bepuledi. Tongwea na nika nde di malee̱no̱ ná di si mapula bola to̱ lambo le ná di bola ná Yehova a s’ongwane̱ pe̱ biso̱ na mudī mao musangi.​—Efe. 4:30.

13. Ne̱ni di mabatano̱ lee̱le̱ masoma ońola jabea la mudī musangi e?

¹³ Di mabata lee̱le̱ masoma ońola jabea la Yehova la mudī musangi yete̱na di dutedi nje mweno̱ o bola o nin pond’asu. Oboso ná Yesu a mondea o mo̱ń, a langwedi bokwedi bao ná: “Lo me̱nde̱ kusa ngiń’a Mudī-musangi mwena mu me̱nde̱ po̱ omo̱ń ańu, nde lo me̱nde̱ be̱  mboṅ am . . . nate̱na o masu ma wase.” (Bebolo 1:8) Ben byala be o londa o mbad’a betańsedi. Tongwea na ngiń’a mudī musangi, buka lodun lo̱mbi n’epasi la bato o wase ńe̱se̱ lo mowe̱ Yehova. Di mabwane̱ pe̱ paradisi ńa mudī muńe̱nge̱ ońolana mudī musangi ma Loba mu mongwane̱ biso̱ o sa bede̱mo ba bwam, ka ndolo, muńe̱nge̱, musango, we̱lisane̱, muyao, bwam, jemea, pī, na ko̱nji. Ben bede̱mo nde be “bepuma ba Mudī.” (Gal. 5:22, 23) E se̱ jabea la tiki mudī musangi mweno̱ e!

14. Njika jongwane̱ di si me̱ne̱ne̱ di be̱nno̱ ke̱ di mano̱ngo̱ dongo o ebol’a dikalo e?

¹⁴ Di be̱n jabea la tiki di si me̱ne̱ne̱ le nde ná di mabola “ebolo mwemba” na Yehova na dongo la mo̱ń la bebokedi bao. (2 Kor. 6:1) Di mabola nika ponda te̱ di mano̱ngo̱no̱ dongo o ebol’a timbise̱ bato bokwedi. Paulo a kwaledi ońola mo̱me̱ne̱ na ba bena ba ta ba bola ebolo mwemba na mo̱ ná: “Je nde baboledi mwemba na Loba.” (1 Kor. 3:9) Niponda jeno̱ no̱ngo̱ dongo o ebol’a dikalo, je pe̱ nde baboledi mwemba na Yesu. O̱nge̱le̱ ná ombusa mo̱ janea bokwedi bao ná ba “timbise̱ matumba me̱se̱ bokwedi,” Yesu a kwali ná: “Ne na bińo̱.” (Mat. 28:19, 20) Nje pe̱ jeno̱ ná di kwala jombwea ange̱l e? E se̱ bonam yeno̱ o diabe̱le̱ na ange̱l ke̱ di malangwa “myango ma bwam ma bwindea” ońola “ba ba jai o wase” e!​—Bbī. 14:6.

15. Bola eyembilan a Bibe̱l e malee̱ dongo la mweńa Yehova a mano̱ngo̱no̱ o ebol’asu ya dikalo.

¹⁵ Nje din jongwane̱ di maweye̱ biso̱ la mo̱ń di mongwane̱no̱ biso̱ o bola e? Niponda jeno̱ de̱ mbolako a mwe̱ndi ma Janea, mbolako iwo̱ i mako̱ o milema me ka mińangadu ma bwam na mo̱ i ńaka. (Mat. 13:18, 23) Nja nu mabole̱ ná yi mbolako a mbale̱ i ńake, i ye pe̱ bepuma e? Yesu a teleye̱ ná to̱ moto a titi ná a timba mokwed’ao yete̱na “Tete̱ . . . a si duti mo̱.” (Yohane 6:44) Bibe̱l e mabola eyembilan ewo̱ e malee̱ nika. O̱nge̱le̱ ponda Paulo a te̱ye̱no̱ bito bō̱ dikalo ombusa mundi ma Filipi. Bibe̱l e makwala jombwea mō̱ ńabu, Lidia, ná: “Sango [Yehova] a tele̱ mo̱ mulema, kańena a ta a bola matoi o ma mena Paulo a tano̱ a kwala.” (Bebolo 16:13-15) Yehova a duti lodun la bato lope̱pe̱ kana a dutino̱ Lidia.

16. Nja ńangame̱n kuse̱ esese ońola bepuma ba bwam ba dikalo lasu e?

¹⁶ Tongwea na nja ebol’asu ya dikalo e mayano̱ bepuma ba bwam e? Paulo alabe̱ mi myuedi ponda a tiledino̱ mwemba ma Korinto ben byala ná: “Mba na de̱, Apolo pe̱ a kom madiba; nde Loba nde a boli bońaki; kańena nu nu made̱ a titi to̱ lambo, to̱ nu nu makome̱ madiba, nde Loba nu mabole̱ bońaki.” (1 Kor. 3:6, 7) Kapo̱ ka Paulo, jangame̱n bola Yehova esese ponda ye̱se̱ ońola bepuma ba bwam di mumbwano̱ o ebol’a dikalo.

17. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ masoma ońola edube di be̱nno̱ o bola “ebolo mwemba” na Loba, Kristo, na ange̱l e?

¹⁷ Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ masoma ońola edube di be̱nno̱ o bola “ebolo mwemba” na Loba, Kristo, na ange̱l e? Je ná di bola nika ke̱ di boli me̱se̱ na me̱se̱ o langwea bape̱pe̱ myango ma bwam. Mbadi jita ye ya bola nika, k’eyembilan “o mpoma na o mandabo.” (Bebolo 20:20) Bō̱ pe̱ ba mate̱ dikalo la m’bengu. Ba dongame̱n te̱ mwe̱n a moto, ba masoma mo̱ na muyao, ba keka pe̱ botea ekwali. Nu moto emedi  te̱ o kwala na babo̱, ba malangwea mo̱ mwe̱ndi ma Janea na muyao.

18-19. (a) Ne̱ni di makomano̱ madiba o mbolako a mbale̱ e? (b) Bola eyembilan a ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ mokwe̱ Bibe̱l mō̱.

¹⁸ Ka bō̱ bena be “baboledi mwemba na Loba,” di s’angame̱n buka te̱ de̱ mbolako a mbale̱ nde jangame̱n pe̱ koma madiba oten. Moto a lee̱le̱ te̱ ńo̱ngi, di bole me̱se̱ na me̱se̱ o timba kwalisane̱ mo̱ to̱ bola ná moto nupe̱pe̱ a pe̱pe̱le̱ mo̱ o bwam ba botea jokwa la Bibe̱l. Nika jokwa leno̱ wala oboso, je muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ mokwe̱ Bibe̱l o tukwa mo̱nge̱le̱ mao na bepuledi bao.

¹⁹ Jombweye te̱ eyembilan a munasango mō̱ o Afrika ńa Mikondo nu ta nde mot’a bwanga. A ta a bwane̱ jokwa lao la Bibe̱l muńe̱nge̱. Nde a ta a be̱ne̱ mitakisan minde̱ne̱ ponda a langino̱ nje Eyal’a Loba e makwalano̱ jombwea kwalisane̱ la bawedi. (Ndim. 18:10-12) Son na son, ese̱le̱ ná Loba a tukwe mo̱nge̱le̱ mao. Na ponda ese̱le̱ ebol’ao ya myanga, to̱ná tongwea na mo̱ nde a tano̱ a sombwea mo̱me̱ne̱ tambu la buńa. Nu munasango nu mábe̱ne̱ 60 ma mbu mo̱ ná: “Na matimbise̱le̱ Mboṅ a Yehova masoma jita ná yongwane̱ mba o mbadi jita, k’eyembilan o kusa ebolo. Omo̱ń a me̱se̱ na matimbise̱le̱ Yehova masoma ná ongwane̱ mba o tukwa longe̱ lam, tatan na mate̱ dikalo ka Mboṅ a Yehova ni dubisabe̱.”

20. Njika bedomsedi o no̱ngino̱ e?

²⁰ O din jokwa, di kwaledi ońola mabea ma tiki mane̱i ma si me̱ne̱ne̱. Jabea di buki me̱se̱ le nde edube di be̱nno̱ o be̱ne̱ Yehova ka Diko̱m la batabata. Nika e mongwane̱ biso̱ o tombwane̱ mane̱ mabea ma tiki ma si me̱ne̱ne̱ me nde: muka, jongwane̱ la mudī mao musangi, na jongwane̱ di mawe̱ la mo̱ń o ebol’asu ya dikalo. Di no̱nge so̱ bedomsedi o bata lee̱le̱ masoma ońola man mabea ma tiki ma si me̱ne̱ne̱. Di timbise̱le̱ pe̱ Yehova masoma ponda ye̱se̱ ná e biso̱ Diko̱m di peti.