Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Sara * mo̱ ná: “Ne nde moto ńe iso̱n, na si be̱nedi pe̱ to̱ mbame̱ne̱ lakisane̱ jita. Ńolo e si makoka mba ke̱ ne na bato ba be̱n bede̱mo ba ngińa. Nde na masenga bwam ke̱ ne na moto ńe pī na nu be̱n pe̱ sibise̱ la ńolo. Ne ná na tele̱ye̱ ni ńai a moto mulema mam, na langwea mo̱ ne̱ni na masengano̱, na mitakisan mam pe̱. Mako̱m mam ma bwam me pī na sibise̱ la ńolo.”

Byala ba Sara be mabonde̱ ná pī e mabola ná bato ba siseye biso̱ be̱be̱. Pī e mabwese̱ pe̱ Yehova muńe̱nge̱. Eyal’ao e mome̱le̱ biso̱ ná: “Bińo̱ bo̱to̱ . . . pī.” (Kol. 3:12) Pī ńe nde nje e? Ne̱ni Yesu a lee̱le̱no̱ pī e? Ne̱ni pe̱ yen ede̱mo yeno̱ ná e bola ná di bate be̱ bonam o longe̱ e?

Pī ńe nde ede̱mo a moto nu to̱ndi musango. Moto ńe pī a malee̱le̱ bane̱ muyao, a malea pe̱ ńolo ke̱ e o bete̱medi be malingisane̱.

Bato bō̱ ba mo̱nge̱le̱ ná moto ńe pī a bo̱bi, nde nika e titi mbale̱. Eyal’a Grikia e tukwabe̱ ná “pī” e ta nde e kwalea wo̱si ni kwań ńena ni lo̱ko̱be̱. Ni wo̱si e si bo̱lo̱ne̱ ngiń’ao, nde ńokwabe̱le̱ o jalea ngiń’ao. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na biso̱, je te̱ pī, di mabuka k’asu ni titi ke̱nge̱nge̱ ná di be̱ne̱ musango na bane̱.

Je ná di kwala ná, ‘Na titi moto ńe pī.’ Kana jeno̱ pe̱ o wase ni kwań na ni si be̱n we̱lisane̱, ye so̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o be̱ pī. (Rom. 7:19) Sa la ede̱mo a pī di mabaise̱ miwe̱n, nde mudī musangi ma Yehova mu me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o tingame̱ na bedomsedi di no̱ngino̱ o sa ede̱mo a pī. (Gal. 5:22, 23) Ońola nje jangame̱nno̱ we̱ o sa pī e?

Pī ńe nde ede̱mo e madute̱ bato. Ka nje te̱ Sara a kwalino̱ o bebotedi, di masenga bwam ke̱ je na moto ńe pī. Yesu nde e eyembilan e peti ya moto ńe pī na muyao. (2 Kor. 10:1) To̱ná bana ba si tano̱ ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ Yesu, ba ta ba pula sisea mo̱ be̱be̱ ońolana a ta pī na muyao.​—Marko 10:13-16.

Pī e matata biso̱ name̱ne̱ pe̱ na ba bena ba dinge̱le̱ biso̱. Je te̱ pī, di si mapomane̱  linga to̱ bo̱lo̱ne̱ jalea la ńolo. (Min. 16:32) Di si me̱nde̱ so̱ jombwe̱ ońolana di bwese̱ moto ndutu, sepo̱n moto di to̱ndino̱. Pī e matata pe̱ ba ba dinge̱le̱ biso̱ ońolana di me̱nde̱ jalea ńolo ná di si bwese̱ babo̱ ndutu.

To̱ná a tano̱ a be̱ne̱ m’bē̱ me bodilo, a walame̱ne̱ pe̱ jita, Yesu a ta pī na bato be̱se̱. Bato jita o mińa mao ba ta ba ńo̱sea na myuna ma bodilo, e ta so̱ e pula babo̱ lo̱ko̱mea. E se̱ lo̱ko̱mea ba kusino̱ ponda Yesu a kwalane̱no̱ babo̱ ná: “Ya na mba, . . . ebanja ne pī na mulema mu sibi”!​—Mat. 11:28, 29.

Ne̱ni jeno̱ ná jokwa be̱ pī ka Yesu e? Jangame̱n jokwa Eyal’a Loba ná di bie ne̱ni Yesu a tano̱ a bola o mulatako mao na bato, na ne̱ni pe̱ a lembe̱no̱ bete̱medi ba ndutu. Di boli te̱ nika, di me̱nde̱ jembilane̱ Yesu ke̱ je o bete̱medi be mawe̱le̱ be̱ lasu la pī o kekise̱. (1 Pet. 2:21) Jombweye mambo malalo mena mongwane̱ Yesu o be̱ pī.

Yesu a ta a be̱ne̱ sibise̱ la ńolo. Yesu a kwali ná e “pī na mulema mu sibi.” (Mat. 11:29) Bibe̱l e mawe̱le̱ nde ben bede̱mo bebane̱ o esanja ewo̱ me̱ne̱ ońolana pī na sibise̱ la ńolo ba madangwa nde mwemba. (Efe. 4:1-3) Ońola nje nika e?

Sibise̱ la ńolo di mongwane̱ biso̱ ná di si langa biso̱me̱ne̱ mweńa buka moyo to̱ pomane̱ linga. Nje Yesu a bolino̱ ponda bato ba bake̱le̱no̱ mo̱ ná e nde “mot’a mudesi na muńo̱si” e? A lee̱le̱ tongwea na bebolo bao ná nika e si ta mbale̱, a lee̱le̱ pe̱ na pī ńe̱se̱ ná “dibie̱ di te̱se̱be̱ na sim na bebolo bao.”​—Mat. 11:19.

Moto e ná a kwala mambo me ná ma bwese̱ wa ndutu jombwea muso̱no̱ mo̱ngo̱ m’eyobo, be̱ lo̱ngo̱ la mome to̱ muto to̱ lambo dipe̱pe̱. Mo̱ o me̱nde̱ po̱ngo̱ miwe̱n ná walabe̱ mo̱ na pī e? Peter, munasango mō̱ ńe mutudu o Afrika ńa Mikondo mo̱ ná: “Moto a to̱pi te̱ lambo nde di lingise̱ mba, na mabaise̱ nde mbame̱ne̱ ná, ‘Ne̱ni Yesu a wusano̱ bola e?’” A bati pe̱ ná: “Noko ná na si langa mbame̱ne̱ mweńa buka moyo.”

Yesu a ta a bia ná bato ba titi ke̱nge̱nge̱. Bokwedi ba Yesu ba ta ba be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam, nde ponda iwo̱ si be̱ labu la ke̱nge̱nge̱ di ta leka babo̱ o bola nje ye bwam. K’eyembilan, o bulu bo se̱le̱ na kwed’a Yesu, Petro, Yakobo, na Yohane ba si jai peńa kana Yesu anedino̱ babo̱ ná ba bole. Nde Yesu embi ná “Mudī mu memea, nde eyobo e bo̱bi.” (Mat. 26:40, 41) Kana Yesu a tano̱ a bia ná ba titi ke̱nge̱nge̱, a si lingane̱ bamuloloma bao.

Munańango Mandy, a ta nde moto nu ta nu to̱ndo̱ sa bane̱ jita, nde tatan e o we̱ na ngińa ná a bupe̱ eyembilan a Yesu o be̱ pī. Mo̱ ná: “Na makeka so̱ṅtane̱ ná bato ba titi ke̱nge̱nge̱ na wasa pe̱ je̱ne̱ bede̱mo ba bwam bane̱ ba be̱nno̱, ka nje te̱ Yehova a mabolano̱.” Mo̱ wa pe̱ we ná o so̱ṅtane̱ bo̱bo̱ la bane̱, o lee̱le̱ babo̱ pī ka nje te̱ Yesu a bolino̱ e?

Yesu a ta a bake̱ me̱se̱ o mā ma Loba. Yesu a lembe̱ si te̱me̱ la sim ke̱ e o wase. Bato ba si so̱ṅtane̱ mo̱, ba yaṅ mo̱, ba takise̱ pe̱ mo̱. To̱ na nika a ta pī, a “bake̱ nde me̱se̱ o dia la nu nu makaise̱ ka ni te̱m.” (1 Pet. 2:23) Yesu a ta a bia ná Tet’ao ńe o mo̱ń a me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ na ko̱kise̱ pe̱ o ponda ni te̱nge̱n ba bena ba bolane̱ mo̱ bobe.

Di lingi te̱ nde di pula te̱se̱ mambo na biso̱me̱ne̱, je ná di bola ná bete̱medi basu be bate be̱ bobe. Ońola nika nde Betiledi be mome̱le̱no̱ biso̱ ná: “Malinga ma moto ma si mabola te̱me̱ la sim la Loba.” (Yak. 1:20) To̱ di be̱ne̱ nde bwam o linga, ka ni titi ke̱nge̱nge̱ ńe ná e bola ná di bole nje e si te̱nge̱n.

Munańango mō̱ o Jaman nu belabe̱ ná Kathy a ta nde o̱nge̱le̱ ná: ‘O si lingedi te̱ wame̱ne̱, to̱ moto a si me̱nde̱ bola nika ońol’ango̱.’ Nde ponda okono̱ o lakisane̱ Yehova, jo̱nge̱le̱ lao di tuko. Mo̱ ná: “Tatan na si malingea pe̱ mbame̱ne̱, na malee̱le̱ pī, ebanja na bi ná Yehova a mombwea mambo me̱se̱.” We  te̱ o lembe̱ si te̱me̱ la sim, lakisane̱ Yehova ka nje te̱ Yesu a bolino̱, nika e me̱nde̱ jongwane̱ wa o benga be̱ pī.

Yesu a lee̱ ná pī ńe mweńa ná di be̱ bonam. Mo̱ ná: “Bonam na bapī.” (Mat. 5:5) Maka ne̱ni pī e mongwane̱no̱ biso̱ o bete̱medi be mabupe̱.

Pī e malo̱ko̱ myambo o diba. Munasango Robert ńe o Ostralia mo̱ ná: “Na kwalisane̱ munj’am jita la byala ba bobe esibe̱ se̱le̱ dutea. Nde byala ba bobe moto a mabusise̱no̱ ke̱ a lingi be nde ka nke̱ti, mwangwabe̱ te̱ mu si matimba pe̱ na mbusa. Na bo ndutu jita ponda ne̱nno̱ ne̱ni na sengise̱no̱ mo̱ sese.”

“Biso̱ be̱se̱ di mawusa o jita la mambo” o beto̱pedi basu, byala ba bobe pe̱ di makwalano̱ be ná be wana myambo o diba lasu. (Yak. 3:2) O yi ńai a bete̱medi, pī e mongwane̱ biso̱ o benga jalea eyem’asu.​—Min. 17:27.

Robert a we̱ na ngińa o sa pī na jalea la ńolo. Nje nika e wanno̱ e? Mo̱ ná: “Tatan, ponda te̱ si so̱ṅtane̱le̱ di me̱ne̱nno̱, na mawe̱ o lambe̱ toi, o to̱po̱ na pī, na jalea pe̱ ńolo ná na si linga. Mulatako ma biso̱ na munj’am mwe bwam buka o mińa ma kwaṅ.”

Pī e mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ mulatako ma bwam na bane̱. Ba bena ba mapomane̱ linge̱ ba si yo̱ki be̱ne̱ mako̱m jita. Nde pī e mongwane̱ biso̱ “ońola jatingane̱ la musango.” (Efe. 4:2, 3) Kathy di kwaledino̱ omo̱ń mo̱ ná: “Pī e boli mba ngudi o bwane̱ mulatako mam na bane̱ muńe̱nge̱, to̱ná yeno̱ ndutu o be̱ne̱ so̱ṅtane̱le̱ na bato bō̱.”

Pī e mawana musango ma teten. Bibe̱l e mawe̱le̱ mulatako oteten a “dibie̱ lena di mawe̱ o mo̱ń” na pī na musango. (Yak. 3:13, 17) Moto ńe pī a be̱n “mulema ma musango.” (Min. 14:30) Munasango Martin nu we̱ na ngińa o sa ede̱mo a pī mo̱ ná: “Na si mańakisane̱ pe̱ bane̱ o bola mambo kaponda jo̱nge̱le̱ lam. Tatan na be̱n musango ma teten na bonam buka o mińa ma kwaṅ.”

Na mbale̱, jangame̱n jana na ngińa o sa ede̱mo a pī. Munasango mō̱ mo̱ ná: “Mbale̱ ńe nde ná, nate̱na nin we̱nge̱, teten e yo̱ki to̱ mba na malinga ponda iwo̱.” Nde Yehova ńena nu mome̱le̱ biso̱ o be̱ pī a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o y’ewe̱nji. (Yes. 41:10; 1 Tim. 6:11) A me̱nde̱ ‘timbise̱ biso̱ na ko̱iko̱i’; a me̱nde̱ ‘bola biso̱ ngińa.’ (1 Pet. 5:10) Kapo̱ ka ńamuloloma Paulo, na ponda, di me̱nde̱ we̱le̱ jembilane̱ “pī na bwam ba Kristo.”​—2 Kor. 10:1.