1. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Tet’asu ńa ndolo, Yehova e?

YEHOVA a to̱ndi biso̱ jita. (Yohane 3:16) Di mapula jembilane̱ Tet’asu ńa ndolo. Di mapula so̱ o lee̱le̱ be̱se̱ ‘ndedi, eto̱nd’a bonasango, [na] nded’a mulema’ nde tobotobo ba bena be “badubedi.” (1 Pet. 3:8; Gal. 6:10) Jangame̱n jongwane̱ bonasango na bonańango asu ke̱ ba be̱n mitakisan.

2. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

² Be̱se̱ ba mapule̱ be̱ belongi ba mbia ma Yehova ba me̱nde̱ lembe̱ bete̱medi ba ndutu. (Marko 10:29, 30) Ye̱ke̱i te̱ di me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan jita nika su la yen ebe̱yed’a mambo di nisiseano̱. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱le̱ mō̱ na nune̱ e? Jombweye nje myango ma Bibe̱l jombwea Lot, Hiob, na Naemi mi mokwe̱le̱no̱ biso̱. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea mitakisan mō̱ bonasango na bonańango asu ba malembe̱no̱ nin we̱nge̱ na ne̱ni pe̱ jeno̱ ná jongwane̱ babo̱ o lembe̱ mo̱.

3. Bupisane̱ 2 Petro 2:7, 8, njika bedomsedi ba bobe Lot a no̱ngino̱ e, nje pe̱ nika e wanno̱ e?

³ Lot a no̱ngi bedomsedi ba bobe ponda a po̱sino̱ o ja oteten a bato ba musonje munde̱ne̱ ba Sodom. (Langa 2 Petro 2:7, 8.) Y’epas’ekombo e ta e be̱ne̱ tute̱, nde Lot a kusi mitakisan jita ońolana alo o ja o Sodom. (Bbot. 13:8-13; 14:12) E me̱ne̱ne̱ biana munj’ao a ta a máto̱ndo̱ mu mundi jita, to̱ bato bō̱ bena ba ta ba ja owo kańena a timba kwe̱me̱ Yehova. A bo̱lo̱ne̱ longe̱ lao ponda Loba a lomno̱ wea na so̱lfa o mu mundi. O̱nge̱le̱ pe̱ bana ba Lot ba  bito babane̱. Ba ta ba wandabe̱ na bome ba wedi o Sodom. Lot a bo̱lo̱ne̱ bolongi bao, mabe̱ne̱ mao, na di buki me̱se̱, munj’ao. (Bbot. 19:12-14, 17, 26) O ni pond’a ndutu, mo̱ Yehova a bo̱lo̱ne̱ we̱lisane̱ a tano̱ a be̱ne̱ye̱ Lot e? Ke̱m.

4. Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ Lot we̱lisane̱ e? (Ombwa duta la bebotedi ba jokwa.)

⁴ To̱ná Lot a po̱sino̱ ja o Sodom, Yehova a lee̱le̱ te̱ nde mo̱ nded’a mulema, a loma ange̱l o sunga mo̱ na mbia mao. Nde o mulopo ma sengane̱ byanedi ba musunga ba ange̱l ná a buse o Sodom, Lot a kumo nde “kiṅakiṅane̱.” Ange̱l i timbi nde tubea mo̱ dia ná yongwane̱ mo̱ na mbia mao o ńa mu mundi mīla. (Bbot. 19:15, 16) Na Ange̱l i langwea mo̱ ná a ńe mīla o midongo. Nde o mulopo ma sengane̱ Yehova, Lot a baise̱ nde ná a mala o mundi mwe be̱be̱. (Bbot. 19:17-20) Yehova a lee̱le̱ we̱lisane̱ o sengane̱ Lot, ese̱le̱ mo̱ ná ale o mu mundi. Ombusa ponda, Lot a bo bo̱ngo̱ o ja oten, na mo̱ asumwe̱, ala o midongo, o mu mundi me̱ne̱ Yehova a se̱le̱no̱ langwea mo̱ ná ale. (Bbot. 19:30) E se̱ we̱lisane̱ Yehova a lee̱le̱no̱ e! Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ mo̱ e?

5-6. Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ o ebolo 1 Tesalonika 5:14 ná jembilane̱ Loba e?

⁵ Mulemlem ka Lot, elong’a mbia masu ma mudī ye ná e no̱ngo̱ bedomsedi ba bobe, e wanea mo̱me̱ne̱ jita la mitakisan. Nika e bolane̱ te̱, nje jangame̱nno̱ bola e? Je ná di pula kwalane̱ mo̱ ná e nde jumbwa nje a saino̱, nika e be̱ pe̱ mbale̱. (Gal. 6:7) Nde je ná di bola nje ye bwam. Je ná jembilane̱ mbadi Yehova ongwane̱no̱ Lot. Ne̱ni e?

⁶ Yehova a si lom ange̱l buka te̱ o jome̱le̱ Lot, nde ná yongwane̱ pe̱ mo̱ o samba dibumbe a wanno̱ o Sodom. Mulemlem pe̱ nde jangame̱nno̱ jome̱le̱ munasango asu yete̱na je̱n ná e o bola lambo le ná di wanea mo̱ mbeu a ńolo. Nde jangame̱n pe̱ jongwane̱ mo̱. To̱ e be̱ nde ná e muńo̱ngo̱ o we̱le̱ o ebolo malea ma se̱medi o Bibe̱l jeno̱ o bola mo̱, jangame̱n be̱ we̱lisane̱. Di be̱ ka yi ange̱l iba. O mulopo ma caka munasango asu na panda pe̱ na mo̱, di wase nje jeno̱ ná di bola o jongwane̱ mo̱. (1 Yohane 3:18) Ye ná e pula yen ebe ná di kwe̱ mo̱ dia, yete̱na je ná di kwala nika, ná jongwane̱ mo̱ o we̱le̱ o ebolo malea ma bwam ma bolabe̱ mo̱.​—Langa 1 Tesalonika 5:14.

7. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ mbadi Yehova a tano̱ e̱ne̱ Lot e?

⁷ Yehova a wusa soke̱ miso̱ o ka ni titi ke̱nge̱nge̱ ńa Lot. O diwengisan, a tute̱le̱ nde ńamuloloma Petro ombusa ponda na mudī musangi ná a kwaleye ońola Lot ka moto nu ta nu te̱me̱ ná sim. E se̱ muńe̱nge̱ jeno̱ ná Yehova a si mombwea mawuse̱ masu e! (Mye. 130:3) Mo̱ je ná jembilane̱ mbadi Yehova a tano̱ e̱ne̱ Lot e? Di soke̱ te̱ miso̱ masu o bede̱mo ba bwam ba bonasango na bonańango asu, di me̱nde̱ bata lee̱le̱ babo̱ we̱lisane̱. Na nika nde babo̱ pe̱ ba me̱nde̱no̱ kasa na bo̱bise̱ la ńolo jongwane̱ di mawaneano̱ babo̱.

8. Nje nded’a mulema e matute̱le̱no̱ biso̱ o bola e?

⁸ Diwengisan na Lot, mitakisan mi si ko̱ye̱ Hiob ońola bedomsedi ba bobe bō̱ a no̱ngino̱. Nde a kusi mbeu a ńolo jita, a bo̱lo̱ne̱ mabe̱ne̱ mao, edub’ao o mu mundi, na ja lao la bwam. Buka nika, mo̱ na munj’ao ba bo̱lo̱ne̱ bana babu be̱se̱. Mako̱m mao malalo ma mawo̱ndo̱n pe̱ ma numa mo̱ njo̱m. O njika njo̱m po̱ balo̱kedi ba mawo̱ndo̱n balalo ba Hiob ba si lee̱le̱no̱ mo̱ nded’a mulema e? Ba si we̱ ná ba so̱ṅtane̱ bete̱medi bao ná te̱ite̱i. Ba  busise̱ nde mbako ni si te̱nge̱n, ba kaise̱ pe̱ mo̱ na ngińa. Nje jeno̱ ná di bola ná di si po̱ngo̱ mulemlem ma diwuse̱ e? Di si dimbea ná Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱ nde a bi mambo me̱se̱ jombwea bete̱medi ba moto. No̱ngo̱ ponda o lambe̱ye̱ moto ńe o take̱ toi. O si senga byala bao buka te̱, we̱ ná o so̱ṅtane̱ ses’ao. Na nika nde o me̱nde̱no̱ we̱le̱ lee̱le̱ munaso̱ngo̱ to̱ munańo̱ngo̱ nded’a mulema na mbale̱.

9. Nje nded’a mulema e me̱nde̱no̱ jeka biso̱ ná di si bola e, na ońola nje pe̱ e?

⁹ Nded’a mulema e me̱nde̱ jeka biso̱ ná di si to̱po̱ muso̱si o langwea bato be̱se̱ mitakisan bane̱ ba be̱nno̱. Mot’a muso̱si a si malonga mwemba; a mabule̱le̱ nde mo̱. (Min. 20:19; Rom. 14:19) A titi muyao, a si madutea pe̱ to̱, byala bao be ná be ke̱ nu ńe o take̱ bebango. (Min. 12:18; Efe. 4:31, 32) E se̱ bwam yeno̱ ke̱ jombwedi nde bede̱mo ba bwam ba moto, di dutea pe̱ ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ mo̱ o lembe̱ mitakisan e!

10. Nje byala be kwalabe̱ o Hiob 6:2, 3 be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁰ Langa Hiob 6:2, 3. Ponda iwo̱ Hiob a to̱pi “byala be si bake̱.” Nde ombusa ponda ombwe̱ byala bō̱ a to̱pino̱. (Hiob 42:6) Kapo̱ ka Hiob, o nin we̱nge̱ pe̱ moto nu be̱n mitakisan ńe o lembe̱ ndut’a mulema e ná a to̱po̱ byala be si bake̱, a kwala mambo eno̱ ná ombwe̱ ombusa ponda. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ mo̱ e? O mulopo ma sa mo̱, di lee̱le̱ mo̱ nded’a mulema. Di si dimbea ná ponda Yehova a wekino̱ bato, a si ta a pula ná di be̱ne̱ mitakisan na ndut’a mulema di be̱nno̱ nin we̱nge̱. Je so̱ ná di so̱ṅtane̱ ná muboled’a Yehova ńa jemea e ná a to̱po̱ byala be si bake̱ ke̱ a be̱n ndut’a mulema ninde̱ne̱. To̱ a to̱po̱ nde mambo ma si te̱nge̱n te̱nge̱ne̱ Yehova to̱ te̱nge̱ne̱ biso̱, di si pomane̱ lingane̱ mo̱,  to̱ kaise̱ mo̱ ońolana a to̱pi yi ńai a mambo.​—Min. 19:11.

11. Ne̱ni batudu beno̱ ná bembilane̱ Elihu ke̱ ba mabola malea e?

¹¹ Ponda iwo̱ pe̱, ye ná e pula ná moto nu be̱n mitakisan ńe o lembe̱ ndut’a mulema a kuse malea to̱ beko̱kisedi bangame̱n. (Gal. 6:1) Ne̱ni batudu ba mabolano̱ nika e? E me̱nde̱ be̱ bwam ná bembilane̱ Elihu, ńena nu lambe̱ye̱ Hiob toi na ndedi ninde̱ne̱. (Hiob 33:6, 7) Elihu a boli nde Hiob malea ombusa mo̱ so̱ṅtane̱ jo̱nge̱le̱ lao. Batudu bena ba mabupe̱ eyembilan a Elihu ba me̱nde̱ lambe̱ toi, na we̱ pe̱ ná ba so̱ṅtane̱ bete̱medi ba nu moto. Na nika nde beno̱ ná ba we̱le̱ tapa mulema ma nu ńe o sengane̱ babo̱.

12. Ne̱ni kwed’a mom’ao na ńa bana bao baba e tapino̱ Naemi e?

¹² Naemi a ta nde mut’a jemea nu ta nu to̱ndo̱ Yehova. Nde ombusa kwed’a mom’ao na bana bao ba bome baba, a puli tukwa dina lao la Naemi ná “Mara,” nika ńe nde ná “Ndutu.” (Rut 1:3, 5, 20, 21) Mukoa ma Naemi Rut, a jai na mo̱ o pond’ao ńa mitakisan. Rut a si wanedi Naemi jongwane̱ buka te̱, embe̱ pe̱ mo̱ mulema. Rut a bolane̱ byala be wam na ba mbale̱ o langwea Naemi ná a to̱ndi mo̱, e pe̱ wa o sue̱le̱ mo̱.​—Rut 1:16, 17.

13. Ońola nje ba bena ba wese̱ mom’abu to̱ munj’abu ba be̱nno̱ ńo̱ngi ná di sue̱le̱ babo̱ e?

¹³ Elong’a mbia masu ma mudī e wese̱ te̱ mom’ao to̱ munj’ao, e be̱n ńo̱ngi ná di sue̱le̱ mo̱ na wanea pe̱ mo̱ lo̱ko̱mea. Mome na muto be o diba be nde ka myele miba mi kokedi bō̱ te̱ o mbasanedi ma bone̱. Ombusa mimbu jita, myanga ma mi myele mi bane̱ mi makapitane̱. Bwele bō̱ bo dubwabe̱ te̱, bo wo̱ pe̱, bone̱ bwe ná bo taka eyeka. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ ke̱ moto a wese̱ mom’ao to̱ munj’ao, e ná a taka o mulema pond’a bwaba. Paula, * nu bo̱lo̱ne̱ mom’ao o mbad’epańpań mo̱ ná: “Longe̱ lam di tabilane̱, na si ta pe̱ na be̱ne̱ ngudi to̱ po̱. Na bo̱lo̱ne̱ diko̱m lam la bwam. Na ta be̱ na langwea mom’am mambo me̱se̱. A ta be̱ a bwa muńe̱nge̱ na mba, a sue̱le̱ pe̱ mba o pond’a ndutu. A ta be̱ a lambe̱ye̱ mba toi ponda ye̱se̱ o senga mutaka mam. Na ta nde na senga biana ba ke̱ nde mba besungu beba.”

14-15. Ne̱ni jeno̱ ná di lo̱ko̱ nu nu wese̱ mom’ao to̱ munj’ao e?

¹⁴ Ne̱ni jeno̱ ná di lo̱ko̱ nu ńena nu bo̱lo̱ne̱ mom’ao to̱ munj’ao e? Tanga laboso lena le pe̱ mweńa jita le nde ná, di kwalisane̱ mo̱ to̱ e be̱ nde ná nika e matakise̱ biso̱, to̱ ná di si bi nje kwala. Paula, di se̱le̱no̱ kwalea mo̱ ná: “Na maso̱ṅtane̱ ná kwedi e mubise̱ bato jita. Ba mabwa bo̱ngo̱ ná be ná ba si so̱ṅtane̱ byala babu. Nde o mulopo ma ko̱ mbuke, ye bwam o kwala lambo to̱ e be̱ nde ná ba si me̱nde̱ so̱ṅtane̱ wa.” Moto nu wese̱ a si mengane̱ biso̱ ná di kwalisan mo̱ lambo la tobotobo. Paula mo̱ ná: “Na kusi lo̱ko̱mea ponda mako̱m ma kwalanno̱ mba ben byala be wam ná, ‘asia ońola kwed’a mom’ango̱.’”

¹⁵ William, nu bo̱lo̱ne̱ munj’ao mimbu to̱ mininga we̱nge̱, mo̱ ná: “Na masenga bwam ke̱ bane̱ ba malangwea mba mambo ma bwam ba mo̱nge̱le̱no̱ mena munj’am a bolino̱; nika e mabola mba mbaki ná a ta a bolabe̱ edube, a to̱ndo̱be̱ pe̱. Nin mbad’a sue̱le̱ e mongwane̱ mba jita. Nika e mabwese̱ mba muńe̱nge̱ jita ebanja munj’am a ta mba tiki bwambi, a ta pe̱ a be̱ne̱ epol’a mweńa o longe̱ lam.” Mukusa mō̱ mu belabe̱ ná Bianka mo̱ ná:  “Na makusa lo̱ko̱mea ke̱ bane̱ ba makane̱ na mba, ba langea pe̱ mba epas’a Bibe̱l ewo̱ to̱ beba. Nika e mongwane̱ mba ke̱ ba mato̱po̱ ońola mom’am na ke̱ ba masengane̱ mba na mato̱po̱ ońol’ao.”

16. (a) Nje jangame̱nno̱ bola ońola moto nu bo̱lo̱ne̱ ńandolo ńao e? (b) Bupisane̱ Yakobo 1:27, njika m’bē̱ di be̱nno̱ e?

¹⁶ Mulemlem ka nje te̱ Rut a tano̱ a tingame̱ na mukusa Naemi, jangame̱n benga sue̱le̱ ba bena ba bo̱lo̱ne̱ ńandolo ńabu. Paula, di se̱le̱no̱ kwalea, mo̱ ná: “Dibokime̱ne̱ ombusa kwed’a mom’am, bato jita ba po̱i jongwane̱ mba na lo̱ko̱ pe̱ mba. Nde na ponda, ba timbi walame̱ne̱ na bebolo babu ba buńa te̱. Nde longe̱ lam di tuko ná bambam. Nika ńe nde jongwane̱ dinde̱ne̱ ke̱ bato ba so̱ṅtane̱ ná moto nu wese̱ a be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ pond’a bwaba, myo̱di​—to̱ mo̱me̱ne̱ mimbu​—ombusa kwedi.” O ka mbale̱, bato be diwengisan. Bō̱ ba mapomane̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ bete̱medi babu ba peńa. Nde ońola bane̱ pe̱, to̱ njik’ebolo ba tano̱ ba bola na nu nu wedi e mo̱nge̱le̱ nde babo̱ ná a titi pe̱. Mbadi bato ba male̱be̱no̱ ye diwengisan bupisane̱ moto te̱. Di si dimbea ná Yehova a boli biso̱ edube na m’bē̱ o jombwea ba bena ba bo̱lo̱ne̱ mom’abu to̱ munj’abu.​—Langa Yakobo 1:27.

17. Ońola nje jangame̱nno̱ sue̱le̱ ba bena bome babu to̱ bito babu ba cakino̱ e?

¹⁷ Babaedi bō̱ bangame̱n lembe̱ sese ninde̱ne̱ na ndut’a mulema ninde̱ne̱ ońolana mom’abu to̱ munj’abu a caki  babo̱. Munańango Jois ńena mom’ao a cakino̱ ońola muto nupe̱pe̱ mo̱ ná: “Kwed’a diba e sengise̱ mba sese ńena na si wusano̱ senga to̱ mom’am a wo̱ nde. A wo̱ te̱ na diboa, to̱ ná mbeu a ńolo ń’epańpań e ko̱ye̱ te̱ mo̱ nde a wo̱, ke̱ e si wusa be̱ lambo a po̱sino̱ o bola. Nde o ben bete̱medi, mom’am a po̱si nde o caka mba. Na bo iso̱n.”

18. Nje jangame̱nno̱ bola ná jongwane̱ ba bena ba titi pe̱ o diba e?

¹⁸ Di lee̱le̱ te̱ ba bena ba cakabe̱ muyao tongwea na ngus’a bebolo besadisadi, ke̱ je nde o bola babo̱ mbaki ná di to̱ndi babo̱. Tatan beno̱ muso̱lo̱ki, ba be̱n ńo̱ng’a mako̱m ma mbale̱. (Min. 17:17) Ne̱ni weno̱ ná o lee̱le̱ ná we nde diko̱m labu e? We ná o bele̱ babo̱ o mbo’ango̱ o da son a lambo. We pe̱ ná o bele̱ babo̱ o po̱ tombise̱ ponda bwam na wa, to̱ busa na babo̱ o dikalo. Mbadi nipe̱pe̱ ńe nde ná o baise̱ babo̱ ponda iwo̱ ná bukeye o jowe̱ lo̱ngo̱ la ndabo a mbia. O boli te̱ nika, Yehova a me̱nde̱ bwane̱ wa muńe̱nge̱, ebanja a “bakam na babe̱ne̱ milema mi ńo̱sedi,” e pe̱ nde “muto̱peye̱ mikusa.”​—Mye. 34:19; 68:6.

19. Nje 1 Petro 3:8 e makwalano̱ ná di bole e?

¹⁹ Son a ponda, niponda Janea la Loba di me̱nde̱no̱ die̱le̱ nin wase, “mitakisan [me̱se̱] . . . mi me̱nde̱ dimbabe̱le̱.” Di menge̱le̱ niponda ńena ‘ba si me̱nde̱no̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ mambo ma kwaṅ to̱ dutea mo̱ o mulema.’ (Yes. 65:16, 17) Obiana bo buńa bo mapo̱, di suane̱le̱ mō̱ na nune̱, na lee̱le̱ pe̱ tongwea na byala na bebolo ná di to̱ndi mbia masu ma mudī mwe̱se̱.​—Langa 1 Petro 3:8.