Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mo̱ Yesu a wedi ońol’am na mbale̱ e?

Mo̱ Yesu a wedi ońol’am na mbale̱ e?

BIBE̱L e mato̱pea ońola bato ba ta nde ‘bato ka biso̱’ bena ba lango ne̱ni ba tano̱ ba senga. (Yak. 5:17) Je ná di so̱ṅtane̱ ne̱ni Paulo a tano̱ a senga ponda a pase̱le̱no̱ byala be o Roma 7:21-24 ná: “Mba nu mapule̱ bole̱ bwam, bobe nde bwe na mba m’baka. . . . A mba mot’a ndenge̱!” Yi ńai a byala ba mbale̱ be malangwe̱ besengedi ba moto be mabola biso̱ mbaki ke̱ di manane̱ k’asu ni titi ke̱nge̱nge̱.

Paulo a to̱pedi pe̱ ońola besengedi bepe̱pe̱. O Galatia 2:20, a teleye̱ mbaki a tano̱ a be̱ne̱ ná Yesu a ‘to̱ndi [mo̱], a boli pe̱ mo̱me̱ne̱ ońol’[ao]!’ Mo̱ nika nde wa pe̱ o mo̱nge̱le̱no̱ e ? Yen ebe seto̱ ponda ye̱se̱.

Yete̱na di dia di masenga bobe to̱ je̱ne̱ ná di titi mweńa ońola mawuse̱ di po̱ngino̱ o ponda ni tombi, ye ná e be̱ biso̱ ndutu ponda iwo̱ o jemea ná Yehova a to̱ndi biso̱, a lakise̱ pe̱ biso̱, na je̱ne̱ jabea la diko̱ti la Yesu ka jabea a bolino̱ ońol’asu. Mo̱ nika nde Yesu a mapulano̱ ná je̱ne̱ jabea la diko̱ti e? Yete̱na nika, nje ye ná yongwane̱ biso̱ o bola nika e? Jombweye te̱ mi myuedi miba.

JO̱NGE̱LE̱ LA YESU JOMBWEA DIKO̱TI LAO

E, Yesu a mapula ná je̱ne̱ ná a boli nde jabea la diko̱ti ońol’asu. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbaki na nika e? Dutea te̱ nje e tombi yena e tilabe̱ o Lukas 23:39-43. Moto mō̱ a panabe̱ o ebongo a konjo o mbasanedi ma Yesu. Embi ná a boli bobe. Bo bobe bo ta bwangame̱n be̱ bodilo jita yete̱na jombwedi beko̱kisedi ba njo a kusino̱ bena be ta nde buka te̱ ońola bato b’ebwan bande̱ne̱. Nu moto a ta a bwa ndutu jita, a so̱so̱me̱ye̱ Yesu ná: “O̱nge̱le̱ mba, ke̱ o po̱i o janea lo̱ngo̱!”

Ne̱ni Yesu alabe̱no̱ mo̱ e? Dutea te̱ njika sese a sengino̱ ke̱ e o yo̱mbise̱ mulopo mao o jombwa nu mot’ebwan. To̱ na sese ninde̱ne̱, Yesu a ńamwe̱le̱ lo̱, a lo̱ko̱ nu moto, a kwalane̱ mo̱ ná: “Na mbale̱, na malangwea wa [we̱nge̱], o mabe̱ na mba o paradisi.” Yesu a wusa pe̱ to̱ jo̱nge̱le̱ nu moto ná: ‘Mun’a moto a po̱i [nde] . . . ná [a] bole longe̱ lao ka diko̱ti ońola jita.’ (Mat. 20:28, NW) Mo̱ o maki ná Yesu a langwedi nu moto na muyao ná diko̱ti le pe̱ nde ońol’ao e? A kwalisane̱ nde mo̱ ka diko̱m ponda a bolane̱no̱ ben byala ná, “wa” na “mba.” A langwea pe̱ nu moto ná a me̱nde̱ be̱ longe̱ o paradisi o wase.

Esibe̱ penda, Yesu a ta nde a pula ná nu moto a so̱ṅtane̱ ná mo̱ pe̱ a me̱nde̱ tombwane̱ jabea la diko̱ti la Kristo lena di ta lā be̱be̱ o bolabe̱. Yete̱na Yesu a kwalane̱ mot’ebwan nu si kusi to̱ epolo o jate̱le̱ ońola bebolo bao ná a me̱nde̱ tombwane̱ jabea la diko̱ti, ngedi ininga so̱ na kriste̱n ni dubisabe̱ ńena ńate̱le̱ ońola myobe mao e? Nje so̱ ye ná yongwane̱ biso̱ o dube̱ na mbale̱ ná biso̱ pe̱ di me̱nde̱ tombwane̱ jabea la Kristo to̱ na myobe masu mi tombi e?

NJE YONGWANE̱ PAULO

Ebol’a dikalo yongwane̱ Paulo o so̱ṅtane̱ ná Yesu a wedi ońol’ao. Ne̱ni so̱ e? Mo̱ ná: “Na mabola Kristo Yesu, Sango asu, nu boli mba ngińa masoma, ná a langi mba mbale̱, a te̱se̱ mba o ebol’ao, mba ńena nu ta muto̱pe̱ dibena na mutakisedi na mot’a njo.” (1 Tim. 1:12-14) Y’ebolo e boli mo̱ mbaki ná Yesu a bwedi mo̱ ndedi, a to̱ndi mo̱, a lakisane̱ pe̱ mo̱. Yesu a bake̱ pe̱ mō̱ ńasu te̱ y’ebolo mulemlem. (Mat. 28:19, 20) Mo̱ y’ebol’a dikalo ye pe̱ ná yongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná Yesu a wedi nde ońol’asu e?

Albert, nu timbi na Yehova min mińa ombusa be̱be̱ na 34 ma mbu a tano̱ a pangabe̱, mo̱ ná: “Myobe mam me oboso bam ponda ye̱se̱. Nde ne te̱ o dikalo, na masenga nde ka ńamuloloma Paulo, ná Yesu a bake̱ mba ebol’a dikalo. Nika e membe̱ mba, e bwese̱ mba muńe̱nge̱ ońola longe̱ lam la we̱nge̱ na la kie̱le̱ ni maye̱.”​—Mye. 51:5.

Nika o mokwano̱ na pat’a bato ye̱se̱, bola babo̱ mbaki ná Yesu a to̱ndi babo̱, a mabwea pe̱ babo̱ ndedi

Oboso ná Allan a mokwa mbale̱, a ta nde mot’ebwan na ńa njo, embi ná: “Na dia na mo̱nge̱le̱ mambo ma bobe me̱se̱ na bolane̱no̱ bato. Ponda iwo̱, nika e mabwese̱ mba ndutu. Nde na masoma Yehova ná ese̱le̱ ná mot’a bobe ka mba a langweye bape̱pe̱ myango ma bwam. Ne̱n te̱ ne̱ni bato ba makasano̱ myango ma bwam, nika e mo̱nge̱le̱ mba ná Yehova e bwam na ndolo. Na maso̱ṅtane̱ ná a mabolane̱ nde mba ná nongwane̱ bato ba boli mambo ma bobe ka mba.”

Niponda jeno̱ o dikalo je nde o bola lambo la bwam, di be̱n pe̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam. Dikalo di mabamse̱ ndedi, ndolo, na lakisane̱ Yesu a lee̱le̱no̱ biso̱.

YEHOVA A KOLO BUKA MULEMA MASU

Etum te̱ was’a Satan e diano̱, di me̱nde̱ te̱ nde bwa ndutu ońola mawuse̱ masu ma tombi. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o janane̱ nika e?

Munańango Jen nu manane̱ iso̱n ponda ye̱se̱ ońola bedangwedi ba bobe a tano̱ a be̱ne̱ ke̱ a dia eso̱mbe̱ mo̱ ná: “Na to̱ndi ben byala ba Bibe̱l ná ‘Loba a kolo buka mulema masu.’” (1 Yohane 3:19, 20) Kana Jen, biso̱ pe̱ je ná di sibise̱ mulema o bia ná Yehova na Yesu ba maso̱ṅtane̱ ná je nde bato ba bobe. Di si dimbea ná seto̱ ońola bato be ke̱nge̱nge̱ nde ba bolino̱ diko̱ti na ndolo, nde ońola babobe ba mate̱le̱.​—1 Tim. 1:15.

Di mabola nde mulema masu mbaki ná diko̱ti di bolabe̱ nde ońol’asu ke̱ di dutedi o muka ne̱ni Yesu ombwedino̱ bato ba titi ke̱nge̱nge̱, di we̱ pe̱ na ngud’asu ńe̱se̱ o bola ebol’a dikalo a bake̱no̱ biso̱. Na nika nde wa pe̱ weno̱ ná o kwala ka Paulo ná: Yesu a ‘to̱ndi mba, a boli pe̱ mo̱me̱ne̱ ońol’am.’