1. Nje eyal’a “mbale̱” e mapulano̱ kwala e?

“NE̱NI o so̱ino̱ mbale̱ e?” “Mo̱, o kokedi nde o mbale̱ e?” “Njik’etum weno̱ o mbale̱ e?” Yen ebe moto a mábaise̱ wa mi myuedi​—to̱so̱ wame̱ne̱ o baise̱ mo̱ bape̱pe̱. Nje eyal’a “mbale̱” e mapulano̱ kwala e? O jita la ngedi, di mabolane̱ nde mo̱ o teleye̱ mambo di dube̱no̱, mbad’asu ńa jowe̱, na mbadi di madie̱le̱no̱ longe̱ lasu. Bato bena be “o mbale̱” ba bi nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱, ba madie̱le̱ pe̱ nde longe̱ labu bupisane̱ bete̱sedi ba Bibe̱l. Nik’e mate̱se̱ babo̱ wonja na belēdi ba mpoṅ ba bebasi, ba be̱ne̱ pe̱ longe̱ le bonam to̱ná ba titino̱ ke̱nge̱nge̱.​—Yohane 8:32.

2. Bupisane̱ Yohane 13:34, 35, nje ye ná e se̱le̱ duta moto o mbale̱ e?

² Njika lambo di se̱le̱ dute̱ wa o mbale̱ e? Yen ebe ye nde bedangwedi ba bwam ba Mboṅ a Yehova. (1 Pet. 2:12) To̱ pondapo̱ ndolo ba malee̱le̱no̱ bato. Jita ba maki mo̱ nged’a boso bukedino̱ o ndongame̱n, buka nje e kwalabe̱ o kwande̱di; ni ndolo e tapi babo̱ jita. Nik’e titi mańaka ebanja Yesu a kwali ná bokwedi bao ba me̱nde̱ nde jembabe̱ na ndolo ba be̱nno̱ mō̱ na nune̱. (Langa Yohane 13:34, 35.) Nde ná dube̱ lasu di be̱ ngińa, ndolo buka te̱ e si dongame̱n.

3. Nje ye ná e bolane̱ yete̱na dube̱ lasu la Loba di longedi nde buka te̱ o ndolo bonasango ba malee̱le̱no̱ e?

³ Dube̱ lasu di s’angame̱n buka te̱ se̱me̱ye̱ o ndolo bonasango ba malee̱le̱no̱. Ońola nje e? Dutea te̱ ná munasango​—e be̱ mutudu to̱ paonia​—a boli bobe bonde̱ne̱. Ná munasango to̱ munańango a bwese̱ wa ndutu o nin mbadi to̱ nine̱. To̱ ná moto nu to̱bi dube̱ la mbale̱ a makwala ná di titi o mbale̱. Mo̱, yin ńai a mambo i po̱i te̱, o me̱nde̱ so̱njo̱,  o caka mbale̱ e? Belēdi be nde ná: Yete̱na dube̱ lo̱ngo̱ la Loba di longedi nde buka te̱ o nje bato ba mabolano̱ o mulopo ma longabe̱ o mulatako mo̱ngo̱ na Yehova, ke̱ di si me̱nde̱ be̱ ngińa. O malonga te̱ dube̱ lo̱ngo̱, o si bolane̱ buka te̱ belongisan be bo̱bi ka ndolo na besengedi ba teten, nde bolane̱ pe̱ bena bou ka, mambo ma mabole̱ mboṅ, na so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n. Wangame̱n o be̱ mbaki ná Bibe̱l e bambe̱ mbale̱ jombwea Yehova.​—Rom. 12:2.

4. Bupisane̱ Mateo 13:3-6, 20, 21, nje e mapo̱ye̱ dube̱ la bato bō̱ ke̱ di we̱le̱be̱ o kekise̱ e?

⁴ Yesu a kwali ná bō̱ ba me̱nde̱ kasa mbale̱ “na muńe̱nge̱,” nde ná dube̱ labu di me̱nde̱ wo̱ ke̱ di we̱le̱be̱ o kekise̱. (Langa Mateo 13:3-6, 20, 21.) Pondapo̱, ba si so̱ṅtane̱ ná bupe̱ la Yesu di me̱nde̱ wanea babo̱ makekisan na mitakisan. (Mat. 16:24) To̱ ná, bo̱nge̱le̱ nde ná be̱ la kriste̱n di me̱nde̱ wanea babo̱ longe̱ la m’bwe̱njē̱​—le nde minam mo̱ na mo̱, mitakisan to̱ buńa. Nde makekisan ma si mabo̱ o nin was’a bobe. Mambo me ná ma tukwa o longe̱ lasu, muńe̱nge̱ masu mu bo̱mbo̱ ońola son a ponda.​—Mye. 6:7; Mul. 9:11.

5. Ne̱ni dongo dinde̱ne̱ la bonasango na bonańango asu ba malee̱no̱ ná ba bukedi o mo̱nge̱le̱ ná be nde o mbale̱ e?

⁵ Dongo dinde̱ne̱ la bonasango na bonańango asu ba bukedi o mo̱nge̱le̱ ná be nde o mbale̱. Ońola nje di makwalano̱ nika e? Ońolana dube̱ labu di si maponga, e be̱ ná munasango abu a lingise̱ babo̱ to̱ ná a kwe̱m Betiledi. (Mye. 119:165) Kekise̱ te̱ ba malembe̱no̱ di mabata nde jouse̱ dube̱ labu, di si mabo̱bise̱ mo̱. (Yak. 1:2-4) Ne̱ni weno̱ ná o longa ni ńai a dube̱ lou e?

6. O nje bokwedi ba ńo̱ṅo̱n a boso ba tano̱ ba longa dube̱ labu e?

⁶ Bokwedi ba ńo̱ṅo̱n a boso ba ta nde ba longa dube̱ labu o so̱ṅtane̱ la Betiledi, na o belēdi ba Yesu Kristo, nika ńe nde “mbal’a myango ma bwam.” (Gal. 2:5) Ni mbale̱ ńe nde nje ye̱se̱ biso̱ kriste̱n di dube̱no̱, name̱ne̱ pe̱ na mambo jombwea jabea la diko̱ti la Yesu na bepumbwedi bao. Ńamuloloma Paulo a ta a bukea o mo̱nge̱le̱ ná be belēdi be mbale̱. Ońola nje e? Ońolana a bolane̱ Betiledi o lee̱ “ná Kristo a ta angame̱ne̱ taka na pumbwa pe̱ o kwedi.” (Bebolo 17:2, 3) Bokwedi ba ńo̱ṅo̱n a boso ba kasi be belēdi, ba se̱me̱ye̱ pe̱ na mudī musangi ná mongwane̱ babo̱ o so̱ṅtane̱ Eyal’a Loba. Ba po̱ngi muwaso o bakise̱ ná be belēdi be se̱medi nde o Betiledi. (Bebolo 17:11, 12; Bon. 5:14) Ba si longi dube̱ labu o ndolo na o besengedi ba teten buka te̱, ba si boledi pe̱ to̱ Yehova buka te̱ ońolana ba ta muńe̱nge̱ o ko̱to̱me̱ na bonasango. Nde dube̱ labu di ta nde di longabe̱ o “so̱ṅtane̱ [di te̱nge̱n] la Loba.”​—Kol. 1:9, 10.

7. Nje dube̱ lasu la mbale̱ ye o Bibe̱l di maboleano̱ biso̱ e?

⁷ Mbale̱ i tilabe̱ o Eyal’a Loba i si matukwa. (Mye. 119:160) K’eyembilan, i si matukwa ke̱ munasango asu a bwese̱ biso̱ ndutu, to̱ ke̱ a boli bobe bonde̱ne̱. I si matukwa pe̱ to̱ ke̱ je owas’a makekisan. Jangame̱n so̱ bia belēdi ba Bibe̱l bwambwam, di bukea pe̱ o mo̱nge̱le̱ ná be nde mbale̱. Dube̱ lasu di bam lena di longedi o mbale̱ ye o Bibe̱l di me̱nde̱ sikime̱ye̱ biso̱ o pond’a makekisan, ka nje te̱ diyo di masikime̱ye̱no̱ medi ma munja o pond’a múdi munde̱ne̱. Ne̱ni weno̱ ná  o bata jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱ ná we nde o mbale̱ e?

8. Bupisane̱ 2 Timoteo 3:14, 15, ońola nje Timoteo a tano̱ a bukea o mo̱nge̱le̱ ná a ta nde o mbale̱ e?

⁸ Timoteo a ta a bukea o mo̱nge̱le̱ ná a ta nde o mbale̱. Ońola nje a tano̱ a dube̱ nika e? (Langa 2 Timoteo 3:14, 15.) Ńango na ńango ńa mbambe̱ bokwe̱le̱ mo̱ “kalat’a bosangi.” Nde ye̱ke̱i te̱ mo̱me̱ne̱ pe̱ a bolane̱ ponda na ngudi o jokwa be Betiledi. Na nika, a ta a ‘bake̱ bwam’ ná Betiledi be be̱n mbale̱. Ombusa ponda, Timoteo, ńango, na ńango ńa mbambe̱ ba lati na mwemba ma kriste̱n. Ye̱ke̱i te̱, ndolo bokwedi ba Yesu ba lee̱le̱no̱ e tapi Timoteo, a ta pe̱ a be̱ne̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ o ko̱to̱me̱ na babo̱ na jombwea pe̱ bonasango na bonańango o mwemba. (Fil. 2:19, 20) Nde, a si ta a longa dube̱ lao o ndol’a bonasango, nde o belēdi bena be duti mo̱ be̱be̱ na Yehova. Wa pe̱ wangame̱n jokwa Bibe̱l ná o be̱ mbaki na nje e mokwe̱le̱no̱ jombwea Yehova.

9. Njika mbal’a dibongo ilalo wangame̱nno̱ bakise̱ e?

⁹ Ná o bake̱ Betiledi bwam, wangame̱n o bakise̱ o bosadi bwe̱se̱ yin mbal’a dibongo ilalo. Ńaboso, wangame̱n bukea o mo̱nge̱le̱ ná Yehova Loba nde e Muweked’a mambo me̱se̱. (Bbu. 3:14, 15; Bon. 3:4; Bbī. 4:11) Ni londe̱ iba, wangame̱n bukea o mo̱nge̱le̱ ná Bibe̱l ńe nde mwe̱ndi ma Loba ońola mbel’a moto. (2 Tim. 3:16, 17) Ni londe̱ ilalo, wangame̱n be̱ mbaki ná Yehova a be̱n dibo̱to̱ la bato di mowe̱ mo̱ owas’a bediedi ba Kristo, na ná Mboṅ a Yehova nde ye di dibo̱to̱ la bato. (Yes. 43:10-12; Yohane 14:6; Bebolo 15:14) Bakise̱ la yin mbal’a dibongo ilalo di si mapula kwala ná o bie mambo me̱se̱ me o Bibe̱l. Janda lo̱ngo̱ le nde ná o bolane̱ dutea di “te̱nge̱n” o jouse̱ mbaki o be̱nno̱ ná we nde o mbale̱.​—Rom. 12:1.

10. Di mábia te̱ mbal’a Bibe̱l, nje jangame̱nno̱ bola e?

¹⁰ Ombusa wa bakise̱ yin mbal’a dibongo ilalo jombwea Loba, Bibe̱l, na tumba la Loba, wangame̱n be̱ ńai ni dongame̱n o bolane̱ Betiledi o jongwane̱ bato bape̱pe̱ o be̱ mbaki na yi mbale̱. Ońola nje e? Ońolana m’bē̱ ma biso̱ kriste̱n mwe nde ná jokwe̱le̱ bato ba malambe̱ye̱ biso̱ toi mbale̱ di mokwano̱. * (1 Tim. 4:16) Niponda pe̱ jeno̱ o we̱ ná jongwane̱ bape̱pe̱ o dube̱ mbale̱ ye o Bibe̱l, je pe̱ nde o bata jouse̱ dube̱ lasu la yi mbale̱.

11. Njika mbad’a jokwe̱le̱ ńamuloloma Paulo a dīno̱ e, ne̱ni pe̱ jembilane̱ mo̱ e?

¹¹ Niponda ńamuloloma Paulo a tano̱ okwe̱le̱ bato, a ta “a kwalisane̱ babo̱ na iwiye̱ ońola Yesu tongwea na mbend’a Mose na bato̱pedi ba mudī.” (Bebolo 28:23) Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Paulo niponda jeno̱ jokwe̱le̱ bape̱pe̱ mbale̱ e? Di s’angame̱n buka te̱ lee̱ nje e tilabe̱ o Bibe̱l. Jangame̱n jongwane̱ bokwe̱ Bibe̱l o jokwa na dutea ná pō̱m nje Betiledi be makwalano̱, ná babo̱ pe̱ ba we̱le̱ sisea be̱be̱ na Yehova. Di si mapula ná bemeye mbale̱ ońolana ba to̱ndi biso̱, nde ońolana ba bukedi o mo̱nge̱le̱ ná nje ba mokwano̱ ye nde mbale̱ i mawe̱ na Loba lasu la ndolo.

12-13. Ne̱ni bayedi beno̱ ná bongwane̱ bana babu o tingame̱ o mbale̱ e?

¹² A bayedi, penda to̱ po̱ e titi ná lo be̱n ńo̱ngi ná bana bańu ba tingame̱ o mbale̱. Bińo̱ le ná lo̱nge̱le̱ ná ba me̱nde̱ ńaka o mbad’a mudī yete̱na ba be̱n mako̱m ma bwam o mwemba. Nde lo mapula te̱ ná bana bańu ba bukeye o mo̱nge̱le̱ ná be nde o mbale̱, ba s’angame̱n buka te̱ be̱ne̱ mako̱m ma bwam o mwemba. Bangame̱n pe̱ be̱ne̱ mulatako ma babo̱me̱ne̱ na Loba, ba bukea pe̱ o mo̱nge̱le̱ ná belēdi ba Bibe̱l be mbale̱.

¹³ Ná bayedi bokwe̱le̱ bana babu mbale̱ jombwea Loba, bangame̱n jokwa Bibe̱l ná ba be̱ babo̱ byembilan ba bwam. Bangame̱n no̱ngo̱ ponda o dutea nje ba mokwano̱. Na nika nde ba me̱nde̱no̱ be̱ ńai ni dongame̱n o jokwe̱le̱ babo̱ ná ba bole mulemlem. Bangame̱n lee̱ bana babu ne̱ni bolane̱ Belongisan basu ba jokwa la Bibe̱l, ka nje te̱ ba mabolano̱ na bane̱ bautu babu ba Bibe̱l. Ba boli te̱ nika, ba me̱nde̱ jongwane̱ bana babu o to̱ndo̱ Yehova na lakisane̱ pe̱ mūt’a jemea na jangwa ńena a mabolane̱no̱ o bola biso̱ da la mudī. (Mat. 24:45-47) A bayedi, lo s’okwe̱le̱ bana  bańu belēdi ba dibongo ba Bibe̱l buka te̱. Bińo̱ okwe̱le̱ pe̱ babo̱ mambo ma “njib’a Loba” bupisane̱ mimbu mabu na so̱ṅtane̱ labu ná longwane̱ babo̱ o jouse̱ dube̱ labu.​—1 Kor. 2:10.

14. Ońola nje jangame̱nno̱ jokwa bedinge̱ ba Bibe̱l e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Mo̱ we ná o teleye̱ ben bedinge̱ e?”)

¹⁴ Bedinge̱ ba Bibe̱l be nde dongo diwo̱ la mweńa l’Eyal’a Loba di mongwane̱ biso̱ o jouse̱ dube̱ lasu la Yehova. Njika bedinge̱ bouse̱ dube̱ lo̱ngo̱ e? Yen ebe ye nde bedinge̱ jombwea “mińa misukan.” (2 Tim. 3:1-5; Mat. 24:3, 7) Nde, njika bedinge̱ bepe̱pe̱ be londi be mouse̱ dube̱ lo̱ngo̱ e? K’eyembilan, we ná o teleye̱ ne̱ni bedinge̱ be o kalat’a Daniel bepasi 2 to̱ o Daniel bepasi 11 be londino̱ kwaṅ, be diano̱ pe̱ be malonda nin we̱nge̱ e? * O be̱n te̱ dube̱ di sikimedi o Bibe̱l, di dube̱ di matingame̱ po̱ko̱po̱ko̱. Di no̱nge eyembilan a bonasango asu bena ba kusi mitakisan ma ngińa o Jaman o pond’a bila be londe̱ beba ba wase ńe̱se̱. To̱ná ba si tano̱ ba be̱ne̱ so̱ṅtane̱ di londi la bedinge̱ jombwea mińa misukan, ba ta ba be̱ne̱ dube̱ di bam l’Eyal’a Loba.

15-17. Ne̱ni jokwa la Bibe̱l lembe̱no̱ bonasango asu bena ba ta owas’a mitakisan ma Nasi e?

¹⁵ Owas’a bediedi ba Nasi o Jaman, lokoli la bonasango na bonańango asu ba we̱le̱be̱ o beboa ba Nasi. Hitler na muboledi nunde̱ne̱ mō̱, Heinrich Himmler, ba ta ba singe̱ Mboṅ a Yehova. Munańango asu mō̱ mo̱ ná Himmler a ta a langwea bonańango asu bō̱ ba ta o beboa ná: “Yehova ńańu a manea te̱ o mo̱ń, o wase wan biso̱ nde di maneye̱! Di me̱nde̱ je̱ne̱ ba nja ba me̱nde̱ tike̱ be̱ titimbe̱: bińo̱, nga biso̱!” Mo̱, nje yongwane̱ tumba la Loba o benga be̱ jemea e?

¹⁶ Ba bokwe̱ Bibe̱l ba ta ba bia ná Janea la Loba di bokisabe̱ nde o mbu 1914. Ba si ta so̱ mańaka pond’a mitakisan ma ngińa  mi kweledino̱ babo̱. Tumba la Yehova di ta di bukea o mo̱nge̱le̱ ná janea la bato ba benama to̱ diwo̱ di titi ná leka belondisedi ba mwano ma Loba. Hitler a si wusa bo̱le̱ jowe̱ la mbale̱ to̱ bokise̱ janea le ngińa buka Janea la Loba. Bonasango asu ba ta so̱ mbaki ná o nin mbadi to̱ nine̱, janea la Hitler di me̱nde̱ po̱ o su.

¹⁷ Nde nje ba bonasango na bonańango ba tano̱ ba dube̱ e ta mbale̱. Ebanja nik’e s’indi, janea la Nasi di timbi bukabe̱; Heinrich Himmler​—nu me̱ne̱ ńena nu kwali ná “o wase wan biso̱ nde di maneye̱”​—a ta pe̱ nde a nińa mīla o sunga longe̱ lao. O mīla mao, na mo̱ a dongame̱ne̱ munasango Lübke nu ta mot’a beboa kwaṅ ńena embino̱. Na mo̱ a baise̱ mo̱ na ndutu ná: “Tatan so̱ a Mokwe̱ Bibe̱l, nje e male̱ tombe̱ e?” Na munasango Lübke a teleye̱ mo̱ ná Mboṅ a Yehova i ta i májinda bia ná janea la Nasi di me̱nde̱ ko̱, na ná ba me̱nde̱ busa o beboa. Na Himmler​—ńena nu si ta nu suba be̱ne̱ lambo la kwala jombwea Mboṅ a Yehova​—a ko̱ mbuke. Ponda to̱ ininga ombusa nika, na mo̱ a bwa ńolo. Belēdi be nde ná nje e? Jokwa lasu la Bibe̱l na la bedinge̱ le ná longwane̱ biso̱ o longa dube̱ la Loba di bam, na bola pe̱ biso̱ mbaki o pond’a mitakisan.​—2 Pet. 1:19-21.

18. Bupisane̱ Yohane 6:67, 68, ońola nje jangame̱nno̱ be̱ne̱ ‘dibie̱ na so̱ṅtane̱ [di te̱nge̱n] la mambo le̱se̱’ Paulo a to̱pedino̱ e?

¹⁸ Mō̱ ńasu te̱ angame̱n lee̱le̱ ndolo​—ńe nde eyemban a kriste̱n a mbale̱. Nde, e mapula pe̱ biso̱ ‘dibie̱ na so̱ṅtane̱ [di te̱nge̱n] la mambo le̱se̱.’ (Fil. 1:9) E titi te̱ nika, ke̱ di me̱nde̱ nde bambabe̱ “na ngo̱ a bele̱di te̱ ońola mawo̱ndo̱n ma bato,” na bato̱be̱ dube̱ la mbale̱. (Efe. 4:14) Niponda bokwedi jita o ńo̱ṅo̱n a boso P.A. bese̱le̱no̱ bupe̱ Yesu, ńamuloloma Petro a puse̱le̱ na mbaki ńe̱se̱ ná Yesu a be̱n “byala ba longe̱ la bwindea.” (Langa Yohane 6:67, 68.) To̱ná o ni ponda Petro a si so̱ṅtane̱no̱ mambo me̱se̱ jombwea be byala, a tiki te̱ nde be̱ jemea ońolana a ta a bia ná Yesu nde e Kristo. Wa pe̱ we ná wouse̱ dube̱ lo̱ngo̱ o nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱. O boli te̱ nika, dube̱ lo̱ngo̱ di me̱nde̱ tika be̱ ngińa e be̱ to̱ nje e po̱, wongwane̱ pe̱ bane̱ o longa dube̱ le ngińa.​—2 Yohane 1, 2.