Na yabe̱ nde o St. Paul, Minnesota o Amerika, o mbu 1954 o mbia ma Katolik ńa Roma mwena mu si ta m’bwaṅ to̱ tue. Ne nde muna nu londe̱ baba oteten a batanu. Na yengi nde o esukul’a Katolik ke̱ na dia muna, na ta nde soel’a mesa. Nde na si ta na be̱ne̱ so̱ṅtane̱ la Bibe̱l jita. To̱ná na tano̱ na dube̱ ná Loba e, nu ńena nu weki mambo me̱se̱, na si ta na dube̱ ebas’a Katolik.

O mbu mam maboso m’esukul’a lo̱ya nde Mboṅ a Yehova yumbino̱ jo̱mbe̱ lam. Kana na tano̱ na walame̱ne̱ o joa mbo̱t’am, ba babaedi bemedi na muyao o timba ngedi nipe̱pe̱. Ba po̱ino̱, na mba na baise̱ babo̱ myuedi miba: “Ońola nje bato ba bwam ba si matongwe̱le̱no̱ o longe̱ e?” na “Ne̱ni moto eno̱ ná a be̱ bonam na mbale̱ e?” Na mba nemea kalati La vérité qui conduit à la vie éternelle na Betukwedi ba Was’a Peńa ba Betiledi ba Bosangi, be ta be be̱ne̱ ekuduman a muso̱no̱ m’eyadi mu mapańe̱. Na ta pe̱ nemea o jokwa Bibe̱l. Di jokwa di tele̱ mba miso̱. Na ta nuba o jokwa ná Janea la  Loba nde di dongame̱n o die̱le̱ nin wase. Na so̱ṅtane̱ ná manea ma bato ma si tongwe̱le̱ o die̱le̱, ma wan nde sese, take, si te̱me̱ la sim, na mbeu a ńolo.

Na bake̱ mbame̱ne̱ na Yehova o bebotedi ba mbu 1982, na dubisabe̱ pe̱ mu mbu me̱ne̱ o Jako̱to̱ne̱ Dinde̱ne̱ “La vérité du Royaume” o St. Paul Civic Center. Na timbi o wa wum’a jako̱to̱ne̱ woki ni bupe̱ o po̱ngo̱ kekise̱ lam la lo̱ya. O bebotedi ba mo̱di ma Maye̱se̱ nde nokono̱ ná na busi o kekise̱, na ta so̱ nā be̱be̱ o bolea ka lo̱ya.

O di Jako̱to̱ne̱ Dinde̱ne̱ “La vérité du Royaume,” na ta na dongame̱ne̱ Mike Richardson, nu ta o Bete̱l a Broklyn, na mo̱ a langwea mba ná mulopo m’ebolo mu mábe̱ne̱ o̱fis a bekaisedi. Na mba no̱nge̱le̱ byala ba soel’a Etiopia be tilabe̱ o Bebolo 8:36, nde na baise̱ na mbame̱ne̱ ná, ‘Nje e meke̱ mba o te̱ mpuli o bolea o O̱fis a Bekaisedi e?’ Na mba na londe̱ dipapa la bolea o Bete̱l.

Bayedi bam ba si ta muńe̱nge̱ ná na timbi Mboṅ a Yehova. Sango am a baise̱ mba nga ebol’am o Bete̱l e me̱nde̱ be̱ mba muse̱ṅ ońol’ebol’am ya lo̱ya. Na teleye̱ mo̱ ná y’ebolo ye nde ya jemea la wonja. Na langwea pe̱ mo̱ ná na me̱nde̱ kumwa kusa mo̱di te̱ 75$ (37 500 o mo̱ni masu), mwe nde jongwane̱ muboleye̱ o Bete̱l a makusano̱ mo̱di te̱ ońola mabusise̱ mao.

Kana na tano̱ na mábola byala bam o bolea o m’boko ma bekaisedi, na si wusa wala o Bete̱l dibokime̱ne̱, na botedi nde bolea o Bete̱l a Broklyn, o Ńu York, o mbu 1984. Na ta nde o O̱fis a Bekaisedi. Nje nokono̱ o mu m’boko ma bekaisedi e boṅsane̱ mba ońola nje e ta yangame̱n po̱.

Stanley Teata o mundi ma Jersey, Ńu Jersey, ńandabe̱ nde o mo̱di ma Tinini 1983. Bonasango ba ta ba baise̱ wonja o po̱ngulane̱ betrukaṅ na miko̱ṅ ma madiba ma ni ndabo. Ponda ba kwalino̱ na banedi ba mundi, bonasango ba teleye̱ ná be nde pula bolane̱ Stanley Teata ka wum’a jako̱to̱ne̱ ya Mboṅ a Yehova. Na nika e wana myambo. Mbend’a mundi ma Jersey jombwea bolane̱ la mandabo e ta e kwala ná mandabo ma jowe̱ ma s’angame̱n be̱ oteten a mundi. Stanley Teata e ta nde e te̱me̱ oteten a mundi ná kulekule, banedi ba mundi ba ta so̱ ba banga bola dipapa la wonja o po̱ngulane̱ mo̱. Bonasango ba ta ba  wunja muka, nde mpuli mabu mu si kasabe̱.

Wok’am ńaboso o Bete̱l, bebokedi be ta pe̱te̱ be timbane̱ bo bwambo o bekaisedi. Nika na tano̱ na mokwa ebolo mbu miba o m’boko ma bekaisedi o St. Paul, Minnesota, na ta na máko̱lo̱ngo̱ne̱ myambo ka mi. Lo̱ya lasu diwo̱ di ta di ka ná bato ba bolane̱ Stanley Teata ońola ńai na ńai a mako̱to̱ne̱, ka sinima, na myenge ma ro̱k. Ońola nje so̱ e si te̱nge̱nno̱ o jese̱ jako̱to̱ne̱ ońola jowe̱ e? M’boko ma bekaisedi mombwedi bo bwambo na mo̱ mu kwese̱ banedi ba mundi ma Jersey muka, ná ba si mabola wonj’asu ńa jowe̱ edube. Na bekaisedi be bola doi ná di kuse wonja; owa nde na botedino̱ je̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ o bolane̱ o̱fis a bekaisedi ńa bebokedi o walane̱ ebol’ao o boso. Na ta muńe̱nge̱ jita ná na no̱ngi dongo oten.

Bonasango ba boli ebolo na ngińa o po̱ngulane̱ ni ndabo. O ni Ndabo a Mako̱to̱ne̱ ńa Jersey nde busa l’esukul’a Gilead la klasi ni londe̱ 79 di tombino̱ o 8 má Ńe̱te̱ki, 1985. Nika e si po̱i to̱ mbu mō̱ ombusa po̱ngulane̱ l’ao. Nika e ta mba edube o sue̱le̱ myam ma Janea ka elong’a dibo̱to̱ la bonasango di mombweye̱ myambo ma bekaisedi, muńe̱nge̱ na bono̱ mu ta mu buka mu mwena na tano̱ na bwa ponda na se̱le̱no̱ bola ebolo ka lo̱ya denge̱ na mapo̱ o Bete̱l. Na si ta na bia ná Yehova a me̱nde̱ bolane̱ mba ońola myambo jita mipe̱pe̱ ma bekaisedi.

O mbu 1980, mado̱kita ma si ta mabola wonj’a Mboṅ a Yehova edube ńa bo̱lisabe̱ esibe̱ bolane̱ maya. Bito ba meme̱ ba ta ba be̱ne̱ mitakisan minde̱ne̱ ońolana bakaisedi ba ta bo̱nge̱le̱ ná bupisane̱ mbenda muto a si be̱n bwam to̱ bō̱ o banga ná ba tombe̱le̱ mo̱ maya. Bakaisedi ba ta nde bo̱nge̱le̱ ná ba si tombe̱le̱ te̱ maya muto e ná a wo̱, a dia mwe̱nge̱ ma muna ńue.

O 29 má Elaṅe̱, 1988, munańango Denise Nicoleau a ta a be̱ne̱ busa la maya dinde̱ne̱ ombusa mo̱ ya mun’a mome. Dime̱ne̱ lao la maya di ta di siba owas’a 5.0, na do̱kita lao di baise̱ mo̱ nga a memea no̱ngo̱ maya. Munańango Nicoleau a bangi. Idib’a bone̱ bao, ndabo a do̱kita e wasi nde ná e kuse wonj’a bekaisedi o tombe̱le̱ mo̱ maya. Esibe̱ se̱le̱ sengane̱ bā na mom’ao to̱ bīse̱ babo̱, mukaisedi a boli nde wonja ná do̱kita di tombe̱le̱ mo̱ maya.

O buńa ba Done̱su 30 má Elaṅe̱ nde do̱kita di tombe̱le̱no̱ munańango Nicoleau maya to̱ná mom’ao na belongi bao ba mbia be ta mo̱ mbasan ba kekino̱ jeka nika. Y’ebiamu, belongi bao ba mbia jita na mutudu  mō̱ to̱ baba ba damabe̱le̱ o njo̱m ná ba keki jeka ná ba si tombe̱le̱ munańango Nicoleau maya. Idib’a Esabasu, 31 má Elaṅe̱, ńuspepa, Television, na radio ya Ńu York na ya Long Island i camane̱ damabe̱le̱ labu.

Idib’a Mo̱su, na ta na kwala na mukaisedi mō̱ ńa m’boko ma bekaisedi munde̱ne̱, Milton Mollen. Na nande̱le̱ mo̱ mambo me̱se̱, na kika ná bakaisedi ba boli wonja o tombe̱le̱ maya esibe̱ se̱le̱ sengane̱ munańango Nicoleau na mom’ao. Na mukaisedi Mollen a baise̱ mba ná na ye o o̱fis ao ebiamu a bo buńa me̱ne̱ o kwalea ońola bo bwambo na mambenda mena ma mombweye̱ mo̱. A bele̱ pe̱ lo̱ya la ndabo a do̱kita ná mo̱ pe̱ a ye. Mombwed’am ń’ebolo, Philip Brumley, a ta a die̱le̱ mba o o̱fis a mukaisedi Mollen y’ebiamu. Ekwali e ta wea jita. Di po̱i o dime̱ne̱ lena munasango Brumley a tiledino̱ mba o dipapa lao ná na “lo̱ko̱me̱.” Ma malea ma ta bwam ebanja na ta na nońa jita o pula lee̱le̱ ná lo̱ya la ndabo a do̱kita di si te̱nge̱n.

Ombusa lambo ka hawa po̱ nde mukaisedi Mollen a kwalino̱ ná bo bwambo nde ba me̱nde̱no̱ se̱le̱ jombwea idib’a bone̱ bao. Jeno̱ o busa o o̱fis ao nde mukaisedi Mollen a kwalino̱ ná e me̱nde̱ be̱ lo̱ya la ndabo a do̱kita “bobe jita kie̱le̱.” O pula kwala ná e me̱nde̱ be̱ mo̱ ndutu o swe̱le̱ ndabo a do̱kita muka. Na so̱ṅtane̱ ná Yehova e nde o bola mba mbaki ná di me̱nde̱ sua muka. Nembi na sibise̱ la ńolo ná Yehova a ta nde a bolane̱ biso̱ o bola jemea lao.

Bo bulu di si kwedi iyo̱; di ta nde di boṅsane̱ nje di me̱nde̱no̱ kwala idib’a bone̱. Nika Ndabo a bekaisedi e si tano̱ e po̱to̱ na Bete̱l a Broklyn, dongo dinde̱ne̱ la bonasango ba O̱fis a Bekaisedi ba po̱i nde na myende. Bakaisedi bane̱i ba bo̱le̱no̱ sengane̱ biso̱, ba bako nde ná do̱kita di si ta di be̱ne̱ bwam o tombe̱le̱ munańango Nicoleau maya. M’boko ma Bekaisedi Munde̱ne̱ mu swe̱le̱ so̱ mo̱ muka, mu kwala pe̱ ná bola la o̱da esibe̱ se̱le̱ sengane̱ muboedi le nde kwe̱me̱ la wonj’a mot’a benama.

Ombusa nika, m’boko ma bekaisedi munde̱ne̱ ma Ńu York mu bamse̱ wonj’a munańango Nicoleau o bo̱lisabe̱ esibe̱ bolane̱ maya. Bo bwambo nde bo ta baboso  ba myambo mine̱i jombwea maya bekaisedi bende̱ne̱ be domse̱no̱ owe̱ni na kusino̱ edube o no̱ngo̱ dongo. (Ombwa edinge̱le̱ “Bebukedi o M’boko ma Bekaisedi Munde̱ne̱.”) Na boli pe̱ ebolo na mane̱ malo̱ya o Bete̱l ońola myambo mi mombweye̱ bana, kwed’a diba, milongi na mińangadu, na jababe̱ la mundi.

Nged’a boso na dongame̱nno̱ munj’am Dawn, a ta nde mulamba ma muto nu bo diba, na nu ta nu kokise̱ bana bao balalo. A ta a sombwea mo̱me̱ne̱ nde a bola pe̱ ebol’a paonia. A kusi mitakisan o longe̱, nde na ta nuba o je̱ne̱ tingame̱ lao o bolea Yehova. O mbu 1992, jukedi o Jako̱to̱ne̱ Dinde̱ne̱ “Porteurs de lumière” o Ńu York. Oten nde na kwalane̱no̱ mo̱ ná na mapula o wanda mo̱. Di bane̱ ombusa mbu mō̱. Be̱ne̱ la muto nu mase̱le̱ pulise̱ mambo ma mudī o longe̱ na nu to̱ndi muke̱ke̱ti di ta nde mba jabea la Yehova. Dawn a boledi nde mba mambo ma bwam mimbu me̱se̱ di tombise̱no̱ mwemba.​—Min. 31:12.

Di bane̱no̱, bana bao ba ta ba be̱ne̱ 11, 13, na 16 mbu. Na ta na pula be̱ papa ńa bwam, na no̱ngi so̱ ponda o langa na we̱le̱ pe̱ o ebolo mambo me̱se̱ na tano̱ na so̱ o kalat’asu jombwea ne̱ni be̱ sango a dibongo ńa bwam. Mitakisan mi ta mimbu jita, nde na bo muńe̱nge̱ ná bana ba timbi je̱ne̱ mba ka diko̱m beno̱ ná ba lakisane̱ na papa ńe ndolo. Mako̱m ma bana basu ma ta wonja o po̱ ombo’asu ponda ye̱se̱, di ta pe̱ di to̱ndo̱ kasa be beso̱mbe̱.

O mbu 2013, biso̱ na munj’am Dawn jalo o ja o Wisconsin o bongwa sango am na bayedi bao. O mańaka mam me̱se̱, ebol’am ya Bete̱l e si bo̱i. Na bengi jongwane̱ bebokedi ka lo̱ya ka mute̱ mpuli ń’epas’a ponda.

O mo̱di ma Ńe̱te̱ki 2018, na maki ná na ta nde no̱mbo̱ mungo̱ngi mam ponda ye̱se̱. Do̱kita lasu lombo mba, nde a si so̱i diboa. Ombusa ponda, do̱kita dipe̱pe̱ di boli jo̱nge̱le̱ ná ne̱ne̱ do̱kita la misisa. O Dimo̱di 2019, nde do̱kita la misisa di so̱ino̱ ná ne o boa diboa le pasa di mabelabe̱ ná Paralysie Supranucleaire Progressive (PSP). Le nde diboa la bo̱ngo̱ di mabo̱bise̱ mison ma ńolo son na son.

Mińa milalo ombusa ponda, ke̱ ne o joka loko o ais, nde na buedino̱ dibe̱be̱ la mom. Noki di loko o longe̱ lam le̱se̱; na ta pe̱ na to̱ndo̱ mo̱ jita. Na so̱ṅtane̱ so̱ ná belongi bam be ta be nibo̱lo̱ne̱ ngińa. Na ńaki ne̱ni diboa lam di pomane̱no̱ lańa, e ta mba ndutu o to̱po̱, o souse̱ belongi, to̱ o mińa lambo.

Ne muńe̱nge̱ jita ná na we̱li jongwane̱ bebokedi ba Yehova n’ebol’am ya lo̱ya. Ne pe̱ muńe̱nge̱ ná na we̱li tila milopo ma bekwali jita ma ńuspepa i malangabe̱ na mado̱kita, malo̱ya, na bakaisedi. Na boli pe̱ bekwali ba tobotobo o wase ńe̱se̱, o lingea wonja Mboṅ a Yehova i be̱nno̱ o po̱so̱ mbad’a doma to̱ mbad’a bo̱lise̱ i si mabolane̱ maya. Nde na matimbise̱le̱ nde ben byala ba Lukas 17:10 ná: ‘Ne nde tet’a mūtu; na boli nde nje na tano̱ nangame̱n bola.’