Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Munasango Rutherford e o tombise̱ ekwali o jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ o Sedar Point, Ohio, 1919

1919​—Ye we̱nge̱ ebwe’a mbu

1919​—Ye we̱nge̱ ebwe’a mbu

O MBU 1919 nde Bila Bende̱ne̱ (be timbi belabe̱ ná bila baboso ba wase ńe̱se̱) bena bindi buka mbu mine̱i, be po̱ino̱ o su. O su la mbu mu se̱le̱ na mu, matumba membe̱ jana bila, na ndongame̱n ońola musango o Paris e botea o 18 má Dimo̱di 1919. Janda diwo̱ la ni ndongame̱n di ta nde male ma Versailles ba sainno̱ o 28 má Eso̱pe̱so̱pe̱ 1919, mena ma we̱le̱ su o bila be ta oteten a Jaman na bene̱ bekombo be ta be te̱nge̱ne̱ mo̱.

Ma male ma ta pe̱ ma bokise̱ bebokedi ba peńa be belabe̱ ná Bebokedi ba Matumba (SDN). Janda lao di ta nde o “wana jalatane̱ la matumba na musango na mbo̱le̱ o wase ńe̱se̱.” Jita la bebasi be makwale̱ ná be nde ba Kristo be sue̱le̱ SDN. Mulatako ma Bebasi ba Kristo o Amerika mu sesi mo̱ ka “eyemban a Janea la Loba o wase.” Mu mulatako mu sue̱le̱ SDN tongwea na loma bato o ndongame̱n ońola musango ni jai o Paris. Mō̱ ńa ba ba lomabe̱ a ta a kwala ná ni ndongame̱n ńe nde “bebotedi ba pond’a peńa o myango ma wase.”

Pond’a peńa e botedi, nde seto̱ bato bena ba ta bukea o ni ndongame̱n ońola musango nde ba wan mo̱. O 1919, pond’a peńa ń’ebol’a dikalo e botedi niponda Yehova a bolino̱ baboledi bao ngińa o te̱ dikalo buka o mińa maboso. Nde ka lambo laboso, Bokwe̱ Bibe̱l ba ta bangame̱n wana mawengisan mande̱ne̱.

BEDOMSEDI BA NDUTU

Joseph F. Rutherford

Mpo̱so̱ko ma mbu te̱ ma badie̱le̱ Watch Tower Bible and Tract Society mu ta nde mu te̱se̱be̱ o Esabasu 4 má Dimo̱di 1919. O ni ponda, Joseph F. Rutherford, nu ta nu die̱le̱ tumba la Yehova, mwemba na bonasango samba, ba ta ba we̱le̱be̱ o beboa o njo̱m ni si te̱nge̱n o Atlanta, Georgia, o Amerika. Bonasango ba ta bangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi o bia nga ba bena ba madie̱le̱ bena be o beboa bangame̱n pe̱te̱ po̱so̱be̱, nga bape̱pe̱ bangame̱n no̱ngo̱ bepolo babu.

Evander J. Coward

O tuṅ ao ńa beboa, munasango Rutherford a ta a bwa ndutu ońola kie̱le̱ ni maye̱ ńa bebokedi. A ta a bia ná ńo̱ng’a bonasango bō̱ e ta nde ná ba po̱se moto nupe̱pe̱ ka dikonge̱. Ońola ni njo̱m nde a tiledino̱ bonasango bena ba ta ba ko̱to̱me̱ leta, o bīse̱ babo̱ ná ba te̱se̱ Evander J. Coward ka dikonge̱. Rutherford a to̱pedi ońola Coward ka moto ńe “pī,” “jangwa,” na ńe pe̱ “Loba jemea.” Nde bonasango jita ba ta be̱ne̱ mambo diwengisan. Ba ta ba pula ná mpo̱so̱ko mu timbisabe̱ ombusa myo̱di mutoba. Bonasango bena ba ta ba lingea ba bena ba ta o beboa ba ta ba kasa be bedomsedi. Nde bonasango bō̱ ba ta bońa na malinga ni ponda ba tano̱ o ndongame̱n.

Richard H. Barber

Nde lambo diwo̱ di ta di tomba lena Richard H. Barber a kwaledino̱ ombusa ponda ka ‘tinga lena ba tano̱ ba keka wunja.’ Munasango mō̱ oteten a bukedi a ta a to̱po̱ na doi la mo̱ń, a kwala ná: “Na titi lo̱ya, nde o nje e mombweye̱ mambenda, ne ná na kwalea bupisane̱ nje na bino̱ jombwea mbend’a bajemea. Loba a mabaise̱ ná di be̱ jemea. Mbadi ni peti jeno̱ ná di lee̱le̱ Loba jemea lasu ńe nde ná mpo̱so̱ko mu be̱, di timbise̱le̱ pe̱ munasango Rutherford ka dikonge̱.”​—Mye. 18:26.

Alexander H. Macmillan

Munasango nupe̱pe̱ nu ta o beboa A. H. Macmillan a lango ná, buńa bo bupe̱, munasango Rutherford umbi edim’a tuṅ ao ńa beboa, a kwala ná, “Busise̱ dia lo̱ngo̱,” na munasango Rutherford a bake̱ mo̱ telegram. Macmillan e̱nno̱ y’esungu a mwe̱ndi, a so̱ṅtane̱ dibokime̱ne̱ nje nika e tano̱ e pula kwala. Mwe̱ndi mu ta nde mu kwala ná: “RUTHERFORD WISE VAN BARBER ANDERSON BULLY NA SPILL MUDIEDI ŃABOSO BABOLEDI BALALO NDOLO OŃOLA BE̱SE̱.” Nik’e ta nde e pula kwala ná badiedi be̱se̱ ba po̱so̱be̱ pe̱te̱, na ná Joseph Rutherford, na William Van Amburgh ba kombabe̱ ka baboledi. Munasango Rutherford a malane̱ so̱ ebolo oboso ka dikonge̱.

BA TE̱SE̱BE̱ WONJA!

Niponda ba bonasango lo̱mbi ba tano̱ o beboa, Bokwe̱ Bibe̱l ba jemea ba tili dipapa o baise̱ bato ná ba sain ná manea ma te̱se̱ bonasango wonja. Ba bonasango na bonańango ba ngiń’a mulema ba kusi buka 700 000 ba bato ba sain. O Muko̱su 26 má So̱ṅe̱ 1919, oboso ná ba mabola manea di dipapa, munasango Rutherford na bane̱ badiedi ba ta ba máte̱se̱be̱ wonja.

Munasango Rutherford a ta a kwalisane̱ ba ba ta ba po̱ kasa mo̱ ná: “Ne mbaki ná nje jeno̱ wa kusa ye nde boṅsane̱ biso̱ ońola mikekisan minde̱ne̱ mi buki min. . . . Bwemba bańu bo si ta ná bonasango ańu ba buse o beboa. Seto̱ nika nde e ta mwano ma mbale̱ ma yen ebolo ye̱se̱. . . . Janda la bwemba bańu di ta nde ná lo bole mboṅ ońola Mbale̱, be̱se̱ pe̱ bena ba no̱ngi dongo oten ba kusi minam minde̱ne̱.”

Mambo ma tombi o ponda kaisabe̱ la bonasango asu ma lee̱le̱ ná Yehova nde a die̱le̱ mambo. O 14 má Emiase̱le̱ 1919, bekaisedi be busise̱ mbako ná: “Banumabe̱ njo̱m o bon bwambo ba si kaisabe̱ . . . na ka ni te̱nge̱n ka nje te̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ bwam, ońola ni njo̱m mu muka mu wunjabe̱.” Ba bonasango ba ta ba bakwabe̱ mbako a ngińa, ba si te̱se̱be̱ te̱ wonja, to̱ na beko̱kisedi babu be si wusa te̱ wutisabe̱, ni mbako e wusa kombabe̱ o mapapa ma go̱bina. Ba si numabe̱ njo̱m to̱ po̱ nipe̱pe̱. Mukaisedi Rutherford a bengi so̱ be̱ ka ni dongame̱n o nje e mombweye̱ mambenda o lingea baboledi ba Yehova oboso ba M’boko ma Bekaisedi Munde̱ne̱ ma Amerika. A boli pe̱ nika ngedi jita ombusa te̱se̱be̱ lao la wonja.

BEDOMSEDI BA TE̱ DIKALO

Munasango Macmillan mo̱ ná: “Di si wusa kaka mā, di ja esibe̱ bola to̱ lambo, di kumwa nde jenge̱le̱ ná Sango a no̱nge biso̱ o mo̱ń. Di so̱ṅtane̱ ná di ta jangame̱n bola lambo o bia nje ye jemea la Sango na mbale̱.”

Nde bonasango bena ba ta o mulopo m’ebolo ba si wusa timba nika o ebolo yena ba tano̱ ba bola mimbu jita. Ońola nje e? Ońolana niponda ba tano̱ o beboa, bebe̱ńe̱ be̱se̱ bena ba tano̱ ba bolane̱ o bebolo ba druk o busise̱ kalati be ta be ńamsabe̱. Nika e bo̱bise̱ biso̱, na bonasango bō̱ ba kumwa baise̱ na babo̱me̱ne̱ nga ebol’a dikalo yā no̱ngo̱ nde su.

Mo̱ bato bō̱ ba ta ba dia ba be̱n ńo̱ng’a senga mwe̱ndi ma Janea ma Bokwe̱ Bibe̱l e? O bwam ba jalabe̱ min myuedi, munasango Rutherford a ta a no̱ngo̱ bedomsedi o tombise̱ ekwal’a ntelele. Bato b’eboko pe̱ ba ta ba belabe̱. Munasango Macmillan mo̱ ná: “To̱ moto a si wusa te̱ jukea, ke̱ di wusa so̱ṅtane̱ ná y’ebol’a dikalo yā no̱ngo̱ su.”

Ńuspepa ni bīse̱ ekwal’a munasango Rutherford “Dipita ońola mbel’a moto ńe o sunjume̱ye̱” o Los Angeles, Kalifornia, 1919

O Eti, 4 má Emiase̱le̱ 1919, nde munasango Rutherford, to̱ na diboa lao la ngińa, a tombise̱no̱ ekwal’a ntelele e ta e be̱ne̱ tema ná: “Dipita ońola mbel’a moto ńe o sunjume̱ye̱” o Los Angeles, Kalifornia. Bukedi ba ta lambo ka 3 500, nde bebwea ba bato be timbi ońolana be si kusi bejedi. Buńa bo bupe̱, bukedi ba ta 1 500. Bonasango ba kusi jalabe̱ labu​—bato ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ngi!

Nje bonasango ba bolino̱ ombusa ponda nde e timbi be̱ patan ń’ebol’a dikalo la Mboṅ a Yehova nate̱na bon ba we̱nge̱.

MBAKI OŃOLA BOŃAKI BO MAYE̱

Njongo a Betatedi ńa Inglisi ńa 1 Dingindi 1919, e ta e bīse̱ ná o bebotedi ba Ńe̱te̱ki, jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ di me̱nde̱ be̱ o Sedar Point Ohio. Clarence B. Beaty eso̱mb’a Mokwe̱ Bibe̱l e wu o Missouri, e ta e kwala ná: “Bato be̱se̱ ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ngi o jukea oten.” Buka 6 000 la bonasango na bonańango bukedi o di jako̱to̱ne̱, mu muso̱ngi mu ta mu buka nje ba tano̱ benge̱le̱. Lambo di boli ná di jako̱to̱ne̱ di bate bwesane̱ muńe̱nge̱ di ta nde ná buka 200 ba bato ba dubisabe̱ o mbasanedi ma Mo̱pi ma Erie.

Dipapa laboso la L’Âge d’or, ńa 1 ba Maye̱se̱, 1919

O 5 má Ńe̱te̱ki 1919, buńa bo londe̱ mitanu ma jako̱to̱ne̱, ke̱ e o “Kwalisane̱ babole̱ ebolo mwemba na mo̱” nde munasango Rutherford a bīse̱no̱ busisabe̱ la kalat’a mo̱di ńa peńa, L’Âge d’or. * E ta ńangame̱n kwalea “mambo ma matombe̱, e bola pe̱ beteledi ba Bibe̱l ońola nje ma mambo ma mweńa ma mabolane̱no̱.”

Bokwe̱ Bibe̱l be̱se̱ ba ta bomabe̱le̱ ná ba bolane̱ ni kalat’a mo̱di ńa peńa o te̱ dikalo na bokenju. Leta lena di ta di teleye̱ ne̱ni ebolo e tano̱ yangame̱n bolabe̱ di ta di bīse̱ ná: “Nu te̱ nu [dubisabe̱] a si dimbea ná y’ebolo ye nde edube ende̱ne̱, a bole me̱se̱ na me̱se̱ tatan ná a no̱nge dongo o yen ebol’a dikalo ende̱ne̱ e mabolabe̱ o wase ńe̱se̱.” Be bebeledi be ta be kasabe̱ o mbad’a betańsedi! O Elaṅe̱, bate̱ dikalo la Janea ba ko̱di ba kusi buka 50 000 la bato bena ba baise̱ ni kalat’a peńa ńa mo̱di.

Bonasango o Broklyn, Ńu York, na kamio̱n ya L’Âge d’or

O su la 1919, tumba la Yehova di longabe̱ pe̱te̱, di kusa pe̱ ngińa. O mbat’a nika, jita la bedinge̱ ba mweńa bena be ta be kwalea ońola mińa misukan, be kusi belondisedi. Kekisabe̱ na sangisabe̱ la baboledi ba Loba, lena di se̱le̱ bīsabe̱ o Maleaki 3:1-4, di ta so̱ di londa mbom. Baboledi ba Yehova ba busi o mbad’edinge̱dinge̱ o mukoma ma “Babilon ninde̱ne̱,” na Yesu a te̱se̱ “mūt’a jemea na jangwa.” * (Bbī. 18:2, 4; Mat. 24:45) Tatan Bokwe̱ Bibe̱l ba ta so̱ be̱be̱ o londise̱ ebolo yena Yehova a tano̱ a bake̱ babo̱.

^ par. 22 L’Âge d’or e tuko dina ná Consolation o 1937, na Umwe̱! o 1946.

^ par. 24 Ombwa La Tour de Garde du 15 Juillet 2013, p. 10-12, 21-23; Mars 2016, p. 29-31.