Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Bato bangame̱n senga jome̱le̱ nika “mùdi ” ma Loba mweno̱ sisea!

Beko̱kisedi ba Loba​—Mo̱ a mano̱ngo̱ ponda eyeka o se̱le̱ jome̱le̱ e?

Beko̱kisedi ba Loba​—Mo̱ a mano̱ngo̱ ponda eyeka o se̱le̱ jome̱le̱ e?

MULANGE̱ midio e o jombwa edinge̱dinge̱ o elongisan ao. E o je̱ne̱ mùdi munde̱ne̱ mwe o sisea, o ko̱ye̱ epas’a mundi ewo̱ wuma bato beno̱ jita. Kana a be̱nno̱ ńo̱ng’a sunga bato, a mabola me̱se̱ ná ome̱le̱ babo̱ oboso ná mùdi mu mapo̱.

Mulemlem pe̱ nde Yehova eno̱ jome̱le̱ baje̱ wase we̱nge̱ jombwea “mùdi” munde̱ne̱ mu si bedi je̱ne̱ne̱, to̱ bīsabe̱ na balange̱ midio. Ne̱ni eno̱ bola nika e? Ońola nje pe̱ jeno̱ ná di be̱ mbaki ná e o bola bato ponda eyeka o bola nje yangame̱n e? Ná di kuse man malabe̱, di se̱le̱ jombwea mome̱le̱ mō̱ mena Yehova a bolino̱ o mińa mi tombi.

PONDA YEHOVA A BOLINO̱ MOME̱LE̱ OBOSO BA PONDA

O pond’a Bibe̱l, Yehova ome̱le̱ jombwea “mydi” ma ńai ná ńai to̱ beko̱kisedi, bena a tano̱ a pula wana omo̱ń a ba bena ba makwe̱me̱ mambenda mao na m’boṅsan. (Min. 10:25; Yer. 30:23) O mudio te̱, a se̱le̱ bīse̱ bato nika e tano̱ ńombwea eyek’a ponda oboso ná a mawana beko̱kisedi, anea pe̱ babo̱ ná ba wane mawengisan me mulatako na jemea lao. (2 Ki. 17:12-15; Neh. 9:29, 30) Ná ongwane̱ bato o wana mawengisan ma mapule̱, a mabolane̱ baboledi bao ba jemea be o wase ná ba langwe beko̱kisedi bao, bongwane̱ pe̱ bato o so̱ṅtane̱ ná bangame̱n tukwa dibokime̱ne̱.​—Amos 3:7.

Noa a ta nde muboledi ńa jemea mō̱. O mimbu jita, esibe̱ bo̱ngo̱, ome̱le̱ bato ba njo na ba mbamba ba pond’ao jombwea Mpupe mu ta mwangame̱n po̱ o wase ńe̱se̱. (Bbot. 6:9-13, 17) A langwedi pe̱ babo̱ nje ba tano̱ bangame̱n bola ná bonge​—o dime̱ne̱ lena a timbino̱ belabe̱ ná “mulangwed’a te̱me̱ la sim.”​—2 Pet. 2:5.

To̱ na miwe̱n ma Noa, bato ba ni ponda oboso ná Mpupe mu mapo̱ ba ye̱use̱ nde mwe̱ndi ma Loba. Ba bato ba lee̱le̱ nde ná ba si ta ba be̱ne̱ to̱ son a dube̱ ninka. Ba timbi wo̱ ponda Mpupe ‘mu po̱ino̱, mu bo̱le̱ babo̱ be̱se̱ diboma.’ (Mat. 24:39; Bon. 11:7) Nate̱na ponda su labu di po̱ino̱, ba si wusa kwala ná Yehova a s’ome̱le̱ babo̱.

O ponda ipe̱pe̱, Yehova ome̱le̱ bato son a ponda oboso ná “mùdi” ma beko̱kisedi bao mu mabotea. To̱ na nika, a boli ná ba bena nika e tano̱ ńombwea ba be̱ne̱ ponda eyeka o jate̱le̱. K’eyembilan, a se̱le̱ jome̱le̱ oboso ná Dom la mitakisan mi mako̱ye̱ Egipto. Eyembilan ewo̱ ye nde ná Yehova a lom Mose na Aron o jome̱le̱ Farao na baboledi bao ońola mitakisan mi londe̱ samba, mbu’a madale ni mawane̱ dibumbe dinde̱ne̱. Kana mbu’a madale e tano̱ ńangame̱n botea bone̱ buńa bao, mo̱ Yehova a boli babo̱ eyek’a ponda o wasa diwutamea ná mu mùdi mu si bumbise̱ babo̱ e? Bibe̱l e makwala ná: “To̱ nja so̱ ńa baboledi ba Farao nu ta nu bwa eyal’a Yehova bo̱ngo̱ a ta a bola ná baboledi bao na byembe bao bingeye o mandabo; nde nu pe̱ nu si ta nu dube̱ eyal’a Yehova a ta ese̱le̱ baboledi bao na byembe bao o eyidi.” (Bbu. 9:18-21) Na mbale̱, Yehova ome̱le̱ eyeka, kańena ba bena ba pomane̱ bole̱ nje yangame̱n ba ta ba we̱nge̱be̱le̱ betune̱ ba mi mitakisan.

Farao na baboledi bao pe̱ ba ta ba kusa jome̱le̱ oboso ná mitakisan mi londe̱ dom mi mako̱. Nde ba yaṅ di jome̱le̱ n’elemā. (Bbu. 4:22, 23) Be̱n so̱ kwed’a bana babu ba batudu. A se̱ ndutu e! (Bbu. 11:4-10; 12:29) Mo̱ ba kusi ponda o sengane̱ di jome̱le̱ e? E! Mose a pomane̱ kwalisane̱ Bonaisrael ná mitakisan mi londe̱ 10 mi niya po̱, a bola pe̱ babo̱ bediedi ba ne̱ni sunga mbia mabu. (Bbu. 12:21-28) Bato baninga ba sengane̱ di jome̱le̱ e? Bupisane̱ miso̱ngi mō̱, lodun la bato lolalo, name̱ne̱ pe̱ na Bonaisrael na “jita la beje̱je̱ ba bato” bena ba si ta Bonaisrael na Bonaegipto, ba we̱nge̱be̱le̱ beko̱kisedi ba Loba, ba busa pe̱ o Egipto.​—Bbu. 12:38.

Ka nje te̱ ben byembilan be malee̱no̱, o ponda ye̱se̱, Yehova a boli bato eyek’a ponda ná ba sengane̱ mome̱le̱ mao. (Ndim. 32:4) Ońola njika janda Loba a bolino̱ nika e? Ńamuloloma Petro a teleye̱ ná Yehova “a si mapula ná dongo ba bumbe, nde ná be̱se̱ bate̱le̱.” (2 Pet. 3:9) E, Loba a mombwea bato. Ńo̱ng’ao e ta nde ná bate̱le̱, ba sengane̱ pe̱ malea mao obiana beko̱kisedi bao be mapo̱.​—Yes. 48:17, 18; Rom. 2:4.

SENGANE̱ JOME̱LE̱ LA LOBA WE̱NGE̱

We̱nge̱ pe̱, bato be̱se̱ bangame̱n sengane̱ mwe̱ndi ma musunga mwena mwe o langwabe̱ tatan o wase ńe̱se̱. O ponda a tano̱ o wase, Yesu ome̱le̱ ná ebe̱yed’a mambo ya we̱nge̱ e me̱nde̱ ńamsabe̱ o ‘ndenge̱ ninde̱ne̱.’ (Mat. 24:21) Jombwea be beko̱kisedi be maye̱, a boli edinge̱ e malangwe̱ ná se̱ṅse̱ṅ mambo mena bokwedi bao ba me̱nde̱no̱ je̱ne̱ na kusa pe̱ ke̱ ni ponda e nisisea. Yesu a to̱pedi so̱ ońola mambo ma mweńa me o bolane̱ o nin wase we̱nge̱ mena jeno̱ o je̱ne̱.​—Mat. 24:3-12; Lukas 21:10-13.

Bupisane̱ y’edinge̱, Yehova e o jome̱le̱ moto te̱ ná a sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a byanedi bao ba ndolo. Ńo̱ng’ao ńe nde ná bato bena be sengane̱ ba bwane̱ longe̱ la bwam muńe̱nge̱ we̱nge̱ na o kie̱le̱ ni maye̱ pe̱ o was’ao ńa peńa ńa te̱me̱ la sim. (2 Pet. 3:13) Ná di dube̱ makakan mao, Yehova a boli biso̱ mwe̱ndi ma jongise̱​—“myango ma bwam ma janea” mena Yesu a kwalino̱ oboso ba ponda ná mi me̱nde̱ “langwabe̱ o wase ńe̱se̱ o be̱ mboṅ ońola matumba me̱se̱.” (Mat. 24:14) Loba a bokise̱ baboledi bao ba mbale̱ ná ba bole ni “mboṅ,” nika ńe nde ná ba langwe mun mwe̱ndi ma Loba, o lambo ka 240 ba bekombo. Yehova a mapula ná bato jita ba no̱nge di jome̱le̱ mweńa, e si ya be̱ “mùdi ” ma beko̱kisedi bao ba te̱me̱ la sim mu bumbise̱ babo̱.​—Sef. 1:14, 15; 2:2, 3.

Nde, nga Yehova e o bola bato ponda eyeka ná ba tukwe to̱ ke̱m, seto̱ nika nde ńe myuedi ma mweńa jangame̱nno̱ baise̱. E me̱ne̱n ná bwē ná a mabola nika ponda ye̱se̱. Nde myuedi ma mweńa me te̱ nde ná: Bato ba me̱nde̱ sengane̱ mome̱le̱ ma Yehova ke̱ ponda e dia e? Ka bato ba mye̱ndi ba Loba, etum te̱ di be̱nno̱ we̱i, di benge jongwane̱ jita la bato o jonga o su la yen ebe̱yed’a mambo.