1. Ońola nje yangame̱nno̱ ná jowe̱ nde Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱ e?

YANGAME̱N ná jowe̱ nde Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱ ońolana mo̱ nde e Muweked’asu na Mubole̱ longe̱. (Bbī. 4:11) Nde nika ńe nde ewe̱nji. To̱ná di to̱ndino̱ Yehova di mabolano̱ pe̱ mo̱ edube, mambo mō̱ me ná meka ná jowe̱ nde mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱. Ye mweńa ná di so̱ṅtane̱ ne̱ni nika ńeno̱ ná e bolane̱. Laboso, di se̱le̱ kwalea nje nika e mapulano̱ kwala ná jowe̱ nde Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱.

2. Bupisane̱ Bebusedi 34:14, nje di me̱nde̱no̱ bola yete̱na di bake̱ nde biso̱me̱ne̱ na Yehova buka te̱ e?

² Bupisane̱ Bibe̱l, bake̱ la biso̱me̱ne̱ na Yehova buka te̱ di mabaise̱ ná di be̱ne̱ye̱ mo̱ ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱. Di bake̱ te̱ biso̱me̱ne̱ na Yehova buka te̱, mo̱me̱ne̱ mō̱ pe̱ nde di me̱nde̱no̱ jowe̱. Di si me̱nde̱ jese̱le̱ ná moto to̱ mō̱, to̱ lambo to̱ diwo̱ di no̱nge epol’ao o mulema masu.​—Langa Bebusedi 34:14.

3. Ońola nje di be̱nno̱ njo̱m a bwam o to̱ndo̱ Yehova e?

³ Di be̱n njo̱m a bwam o to̱ndo̱ Yehova. Ońola nje e? Ońolana ni ndolo e se̱medi nde o mambo jokono̱ jombwea mo̱. Di timbi to̱ndo̱ bede̱mo bao ba bwam. Di bi nje e do̱lisan mo̱ na nje e si do̱lisan mo̱, di makasa pe̱ nika. Di bi mwano mao ońol’asu, di masue̱le̱ pe̱ mo̱. Di londi n’edube ende̱ne̱ ná a boli biso̱ epolo ná di be̱ mo̱ mako̱m.  (Mye. 25:14) Mambo me̱se̱ di mokwano̱ jombwea Muweked’asu ma mabata nde sise̱le̱ biso̱ be̱be̱ na mo̱.​—Yak. 4:8.

4. (a) Nje Diabolo a mabolane̱no̱ o bola ná di si to̱ndo̱ Yehova na mulema masu mwe̱se̱ e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

⁴ Diabolo nde e nu ńena nu maneye̱ yen ebe̱yed’a mambo, a mabolane̱ pe̱ mo̱ o ńo̱ṅńe̱ ńo̱ng’asu di yabanno̱, name̱ne̱ pe̱ na bepuledi basu b’eyobo. (Efe. 2:1-3; 1 Yohane 5:19) Mpuli mao mwe nde ná di si to̱ndo̱ Yehova na mulema masu mwe̱se̱, e si ya be̱ jowe̱ nde mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱. Di kwaleye mbadi iba Diabolo eno̱ ná a bola nika. Ńaboso, a matute̱le̱ biso̱ o pulise̱ m’bwaṅ, ni londe̱ iba, a makeka tute̱le̱ biso̱ o po̱so̱ longe̱le̱ la ńolo Loba a si do̱lisanno̱.

5. Ońola nje jangame̱nno̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ ná di si sa ndol’a mo̱ni e?

⁵ Biso̱ be̱se̱ di yabane̱ ńo̱ng’a be̱ne̱ da, mbo̱t’a bwam, na bolongi ba bwam. Nde, di no̱nge jangame̱ye̱ ná di si sa ndol’a mo̱ni. Bato jita bena ba be̱n dongo na nin was’a Satan be nde  “bato̱nde̱ mo̱ni” na bato̱nde̱ mambo mena mo̱ni mweno̱ ná mwanda. (2 Tim. 3:2) Yesu a ta a bia ná bokwedi bao be ná ba pula sa ni ndolo. A kwali ná: “To̱ moto a titi ná a we̱le̱ bolea basango baba; e be̱ te̱ ná a masinge̱ mō̱, a to̱ndo̱ nune̱; to̱ a matingame̱ na mō̱, a yaṅa nune̱. Lo titi ná lo bolea Loba, nde lo bolea pe̱ bema ba wase.” (Mat. 6:24) Moto nu mowe̱ Yehova, nde o mulemlem ma ponda a bolane̱ pe̱ ponda na ngudi jita o pulise̱ m’bwaṅ ma nin wase, e nde o keka bolea basango baba. A titi pe̱ so̱ bolea Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱.

6. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o byala Yesu a kwalisanno̱ kriste̱n a mwemba ma Laodikea e?

⁶ Oboso ba mbu má 100 P.A., kriste̱n a mwemba mu ta o mundi ma Laodikea  i ta i sese̱ ná: “Ne m’bwaṅ, na kwese̱ mbame̱ne̱ mbwaṅ, na si mataka to̱ lambo.” Nde o miso̱ ma Yehova na Yesu, ba ta nde ‘bandenge̱, batake, batue, bandima na bamusamba.’ Yesu a si boli babo̱ malea ońolana ba ta m’bwaṅ, nde ońolana ndol’abu ńa mo̱ni e ta e nińamse̱ mulatako mabu na Yehova. (Bbī. 3:14-17) Di so̱i te̱ ná ńo̱ng’a pulise̱ m’bwaṅ ńe o ńaka biso̱ o mulema, di pomane̱ bola ná di dubwe mo̱. (1 Tim. 6:7, 8) Di si boli te̱ nika, mulema masu mu si me̱nde̱ pe̱ be̱ mususu na Yehova, a si me̱nde̱ pe̱ to̱ kasa jowe̱ lasu. E nde “Loba la ko̱di.” (Ndim. 4:24) Ne̱ni mo̱ni mweno̱ ná mu no̱ngo̱ epol’a boso o longe̱ lasu e?

7-9. Nje myango ma mutudu mō̱ nu belabe̱ ná David mi mokwe̱le̱no̱ wa e?

⁷ Jombweye eyembilan a David, mutudu mō̱ ńe ngiń’ebolo nu maje̱ o Amerika. Mo̱ ná a ta nde muboledi nu ta nu we̱le̱ mo̱me̱ne̱ mususu o ebol’ao. A ta a kusa eto̱ti ende̱ne̱ o wum’ao y’ebolo, go̱bina pe̱ e bola mo̱ ko̱ndo̱ ońola bia lao l’ebolo. David mo̱ ná: “Na ta nde no̱nge̱le̱ o ni ponda ná nje ye̱se̱ na tano̱ na kusa e ta nde minam ma Yehova.” Nde nika ńe̱se̱ e ta so̱ mbale̱ e?

⁸ David a botedi je̱ne̱ byemban be lee̱ mo̱ ná ebol’ao e nińamse̱ mulatako mao na Yehova. Mo̱ ná: “E be̱ o ndongame̱n to̱ o dikalo na ta nde na dutea ońol’ebol’am. Na ta na be̱ne̱ musawedi munde̱ne̱, nde na ta nepame̱ jita, diba lam pe̱ di ta di nitaka.”

⁹ David a timbi so̱ṅtane̱ ná a ta angame̱n dutea nje ye mo̱ mweńa buka me̱se̱. Mo̱ ná: “Na no̱ngi bedomsedi be bam o po̱ngulane̱ bete̱medi bam.” A ta a pula tukwa pond’ao ń’ebolo, na mo̱ a langwea  sango ń’ebolo nika. Nje a kusino̱ e? A pangabe̱ nde! Nde nje David a bolino̱ e? Mo̱ ná: “Bone̱ bao, na londe̱ nde dipapa la paonia ń’epas’a ponda ońola pambo a ponda ńa bwaba.” David na munj’ao ba botedi nde bola ebol’a sangise̱ ná ba sombweye babo̱me̱ne̱. Ombusa ponda, a botedi ebol’a paonia ńa pond’a mususu, munj’ao pe̱ a timba bupe̱ mo̱ o y’ebol’a paonia. Ba babaedi ba po̱si nde o bola ebolo e ye̱usabe̱ na bato jita, nde seto̱ pat’ebolo ba mabolano̱ nde ńe babo̱ lambo le mweńa buka me̱se̱. To̱ná bekusedi babu bāno̱ nde dongo diwo̱ la dom la nje ba tano̱ ba kusa kwaṅ, ba be̱n mo̱di te̱ nje e mapule̱ babo̱ ná ba kuseye babo̱me̱ne̱ nje ba be̱nno̱ ńo̱ngi. Ba mapula we̱le̱ Yehova o epol’a boso, ba me̱ne̱ na miso̱ ná a mombwea ba bena ba mase̱le̱ pulise̱ myam ma Janea.​—Mat. 6:31-33.

10. Ne̱ni jeno̱ ná di tata mulema masu e?

¹⁰ E be̱ ná bekusedi basu be jita to̱ bosadi, jangame̱n tata mulema masu. Ne̱ni e? Di si sa ndol’a mo̱ni. Di s’ese̱le̱ ná ebol’asu ya musawedi e be̱ biso̱ mweńa buka bolea lasu la Yehova. Ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ bia ná nika ńe o po̱ye̱ wa e? Myuedi mō̱ min weno̱ ná o baise̱ na wame̱ne̱: ‘Mo̱ na yo̱ki dutea ońol’ebol’am ke̱ ne o ndongame̱n to̱ o dikalo e? Mo̱ na yo̱ki no̱ngo̱ mutaka ponda ye̱se̱ ońola bekusedi bam ba kie̱le̱ ni maye̱ e? Mo̱ mo̱ni na mabe̱ne̱ be o wana myambo o ndabo am ńa diba e? Mo̱ ne be̱be̱ o bola ebolo yena bane̱ ba maye̱use̱no̱ yete̱na e mabola mba ponda o bolea Yehova e?’ (1 Tim. 6:9-12) Niponda jeno̱ jombwea mi myuedi, di si dimbea ná Yehova Loba a to̱ndi biso̱ jita, a kakane̱ pe̱ ba bena ba bake̱ babo̱me̱ne̱ na mo̱ ná: “Na si me̱nde̱ kele̱ wa to̱ sombe̱ wa tom.” Ońola nika nde ńamuloloma Paulo a tilino̱ ná: “Lo si te̱se̱ mulema o to̱ndo̱ la bema.”​—Bon. 13:5, 6.

11. Ne̱ni longe̱le̱ la ńolo leno̱ ná di so̱njise̱ moto e?

¹¹ Yehova a mapula ná di bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱, longe̱le̱ la ńolo le ná longwane̱ biso̱ o bola nika. Eyal’a Loba e makwala ná “moto a si dian so̱ lambo dipe̱pe̱ buka te̱ o da, o ńo̱ na o bwane̱ bepuma b’ebol’ao muńe̱nge̱.” (Mul. 2:24) Nde jita la longe̱le̱ la ńolo le o wase le ná di so̱njise̱ biso̱. Le ná di bola ná bato jita ba boteye jemea to̱ mo̱me̱ne̱ to̱ndo̱ mambo mena Eyal’a Loba e mabangano̱.

12. Bupisane̱ 1 Korinto 10:21, 22, ońola nje jangame̱nno̱ bia po̱so̱ longe̱le̱ lasu la ńolo e?

 ¹² Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱ nde jangame̱nno̱ jowe̱, di titi so̱ ná di “be̱ne̱ dongo o tebed’a Sango [Yehova] na o tebed’a [midī ma bobe].” (Langa 1 Korinto 10:21, 22.) Da la da mwemba na moto nupe̱pe̱ le nde eyemban a mulatako ma diko̱m. Di po̱si te̱ longe̱le̱ la ńolo lena di masue̱le̱ njo, jowe̱ la midī ma bobe, musonje, to̱ bene̱ bepuledi b’eyobo na bede̱mo ba mbindo, ke̱ je nde o da da lipabe̱ na basingedi ba Loba. Di me̱nde̱ je̱nse̱ biso̱me̱ne̱ sese, nde di ńamse̱ pe̱ mulatako masu na Yehova.

13-14. Bupisane̱ Yakobo 1:14, 15, ońola nje jangame̱nno̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na longe̱le̱ la ńolo di mapo̱so̱no̱ e? Bola eyembilan.

¹³ Jombweye o njika mbadi iwo̱ longe̱le̱ la ńolo leno̱ ka da di madano̱. Di mada te̱, je ná di po̱so̱ pat’a da di mawe̱le̱no̱ o mudumbu masu. Nde di miń te̱ da, ebung’asu e masia mo̱, ńol’asu e no̱ngo̱ vitamin ye oten, na mo̱ i timba dongo diwo̱ la ńol’asu. Da la bwam le ná di bola biso̱ ja la bwam; da la bobe le ná di bouse̱ biso̱. Ja la bwam to̱ si ja la bwam ba si me̱ne̱ne̱ ombusa buńa bō̱, nde na ponda.

¹⁴ Mulemlem pe̱ nde yeno̱ na longe̱le̱ la ńolo. Niponda jeno̱ o po̱so̱ mo̱, je ná di po̱so̱ nje di minge̱le̱no̱ o mo̱nge̱le̱ masu. Nde ombusa ponda, nje jinge̱le̱no̱ nde e mabe̱ne̱ ngińa omo̱ń a mo̱nge̱le̱ masu na mulema masu. Longe̱le̱ la ńolo le bwam di malo̱ko̱ biso̱, di pe̱ lena di titi ko̱nji di me̱nse̱ nde biso̱ sese. (Langa Yakobo 1:14, 15.) Betune̱ ba longe̱le̱ la ńolo la bobe be si me̱ne̱ne̱ dibokime̱ne̱, nde be me̱ne̱ne̱ na ponda. Ońola nika nde Bibe̱l e mome̱le̱no̱ biso̱ ná: “Lo si wo̱ndo̱be̱, Loba a si mayo̱yo̱be̱; ebanja nje moto a masano̱, mo̱ pe̱ nde a mumbwano̱. Nu nu mase̱ o eyobo a mumbwa nde dibumbe ońol’eyobo” (Gal. 6:7, 8) Ye so̱ mweńa ná di bange to̱ njika longe̱le̱ la ńolo di masue̱le̱ nje Yehova a singe̱no̱!​—Mye. 97:10.

15. Njika jabea Yehova a bolino̱ biso̱ ná di bwane̱ muńe̱nge̱ e?

¹⁵ Baboledi ba Yehova jita ba to̱ndi jombwa JW Elimb’a Bedinge̱dinge̱, television ńasu ni be̱n da la bwam la mudī. Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Marilyn mo̱ ná: “JW Elimb’a Bedinge̱dinge̱ ńongwane̱ mba be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam, na si be̱n ńo̱ngi o po̱so̱ nje na mombwano̱. O ponda neno̱ muso̱lo̱ki, to̱ ńena mulema mu bo̱bino̱ mba, na maso̱ ekwali to̱ jowe̱ la idiba lena di membe̱ mba. Nika e mabata sise̱le̱ mba be̱be̱ na Yehova na bebokedi bao. Mambo mena me o JW Elimb’a Bedinge̱dinge̱ ma tuko longe̱ lam ná bambam.” Mo̱ we o bolane̱ din jabea la Yehova bwam e? O sumo te̱ ekwal’a peńa ya mo̱di te̱, o be̱n pe̱ oten ponda ye̱se̱, sinima ya ńai na ńai, kalati ya bosenga, na myenge mi membe̱.

16-17. Ońola nje e mapulano̱ ná jombweye ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ ponda ininga di matombise̱no̱ o longe̱le̱ ńolo e, ne̱ni pe̱ bola nika e?

¹⁶ E mapula ná di no̱nge ponda o jombwea seto̱ buka te̱ pat’a longe̱le̱ la ńolo di mabwane̱no̱ muńe̱nge̱ nde na ponda ininga pe̱ di matombise̱no̱ oten. Di si boli te̱ nika, ke̱ je ná di tombise̱ eyek’a ponda o longe̱le̱ ńolo buka nje di matombise̱no̱ o bolea Yehova. Ye jita la bato ndutu o jombwea ponda ininga ba matombise̱no̱ o longe̱le̱ ńolo. Abigail, munańango mō̱ nu be̱n 18 la mbu mo̱ ná: “Jombwa la television o su la buńa b’ebolo di mongwane̱ mba o senga bwam. Nde na si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, ne ná na  tombise̱ ponda jita o jombwa mo̱.” Samuel, eso̱mb’a munasango ewo̱ mo̱ ná: “Ponda iwo̱ na mombwa jita la besungu ba sinima o internet. Na yo̱ki nde botea na po̱, nde ombusa ponda na ńaka ná na mátombise̱ hawa ine̱i ya mususu oten.”

¹⁷ Njika lambo weno̱ ná o bola ná te̱ite̱i ná wombweye ponda ininga o matombise̱no̱ o longe̱le̱ ńolo e? Tanga laboso le nde ná o se̱le̱ wasa bia hawa ininga o matombise̱no̱ oten tatan. Mo̱ we ná o keka tila hawa ininga o bolane̱no̱ ońola woki po̱ e? Tila o dipapa hawa ininga o mabolane̱no̱ buńa te̱ o jombwa television, o so̱lo̱ o internet, na o joka maloko me o telefon ango̱. O so̱i te̱ ná we o bolane̱ ponda jita o longe̱le̱ ńolo, keka ná o te̱se̱ mudango. Se̱le̱ te̱se̱ ponda ońola mambo me mweńa buka me̱se̱, denge̱ o mate̱se̱ pe̱ ponda ońola longe̱le̱ la ńolo. Di londe̱ maba, baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o bupe̱ mudango mo̱ngo̱. Na nika nde o me̱nde̱no̱ be̱ne̱ ponda na ngudi ba mapule̱ wa ońola jokwa la Bibe̱l la wame̱ne̱, jowe̱ la ndabo a mbia, ndongame̱n, na bolea pe̱ Yehova o ebol’a dikalo na ya belēdi. O me̱nde̱ pe̱ bwane̱ ponda o matombise̱no̱ o longe̱le̱ ńolo muńe̱nge̱ jita ońolana Yehova nde o se̱le̱no̱ we̱le̱ o epol’a boso.

18-19. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di mowe̱ nde Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱ e?

¹⁸ Ombusa mo̱ tila jombwea su la was’a Satan, na was’a peńa ni mapo̱, ńamuloloma Petro a kwali ná: “A bandolo, kana lo menge̱le̱no̱ man mambo, keka na ngińa ná lo so̱be̱ oboso bao esibe̱ dipe̱ń to̱ misan o musango.” (2 Pet. 3:14) Di bupe̱ te̱ ma malea, di bola pe̱ me̱se̱ o die̱le̱ longe̱ lasu na jowe̱ pe̱ Yehova ka nje te̱ a do̱lisanno̱, ke̱ je nde o lee̱le̱ ná di mowe̱ nde Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱.

¹⁹ Satan na was’ao ba me̱nde̱ benga janane̱ biso̱ ná di se̱le̱ nde jombwea mambo mape̱pe̱ o longe̱ lasu denge̱ Yehova. (Lukas 4:13) Nde to̱ di be̱ne̱ nde to̱ njika mitakisan, di si me̱nde̱ jese̱le̱ ná moto to̱ mō̱, to̱ lambo to̱ diwo̱ di no̱nge epol’a Yehova o mulema masu. Di no̱ngi bedomsedi ná di mabola nje yangame̱n Yehova: Di mowe̱ nde mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱!