1. Nje Yehova eno̱ ná a bola ná a londise̱ mwano mao e?

YEHOVA e ná a timba be̱ to̱ nje e mapule̱, ná a londise̱ mwano mao. K’eyembilan, Yehova e ná a timba be̱ Mulēdi, Mulo̱kedi, na Mulangwedi, o kwalea buka te̱ ońola ngus’a mambo eno̱ ná a timba be̱. (Yes. 48:17; 2 Kor. 7:6; Gal. 3:8) Nde ponda iwo̱ a mabolane̱ bato ba benama o londise̱ myano mao. (Mat. 24:14; 28:19, 20; 2 Kor. 1:3, 4) Yehova e pe̱ ná a bola mō̱ na mō̱ ńasu te̱ dibie̱ na ngudi ba mapule̱ mo̱ ná a timbe be̱ to̱ nje e mapule̱ o londise̱ jemea lao. Ninka ńe̱se̱ nde ńe beteledi ba dina la Yehova, bupisane̱ kwala la bamabie̱ bō̱.

2. (a) Ońola nje ponda iwo̱ di mabaise̱no̱ na biso̱me̱ne̱ nga Yehova e o bolane̱ biso̱ e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

² Ńo̱ng’a biso̱ be̱se̱ ńe nde ná Yehova a bolane̱ biso̱ o bola jemea lao, nde bō̱ basu be ná ba baise̱ na babo̱me̱ne̱ nga Yehova e o bolane̱ babo̱. Ońola nje e? Ońolana yen ebe bodun, bete̱medi, to̱ ngudi ba si mawe̱le̱ bola babo̱ epolo o bola ka nje te̱ ba wusano̱ to̱ndo̱ bola. O mune̱ mudi, bō̱ ba me̱ne̱ ná nje beno̱ o bola tatan e dongame̱n, ba si me̱ne̱ so̱ mweńa ma bata bola buka nika. O din jokwa di me̱nde̱ kwalea ne̱ni Yehova a mabolano̱ mō̱ ńasu te̱ nje a be̱nno̱ ńo̱ngi ná a londise̱ mwano mao. Denge̱ di mombwea pe̱ myango ma Bibe̱l mi malangwe̱ ne̱ni Yehova a bolino̱ baboledi bao​—bome na bito​—ńo̱ngi na ngudi o bola. O sukan di mombwea pe̱ ne̱ni jeno̱ ná jese̱le̱ ná Yehova a bolane̱ biso̱.

3. Bupisane̱ byala ba Filipi 2:13, ne̱ni Yehova a mawekano̱ oteten asu ńo̱ngi o bola e?

³ Langa Filipi 2:13. * Yehova e ná a weka oteten asu jemea [ńo̱ngi] o bola. Ne̱ni a mabolano̱ nika e? Yen ebe joko ná mō̱ ńasu o mwemba to̱ na mwemba mo̱me̱ne̱ mu be̱n ńo̱ng’a jongwane̱. To̱ ná batudu ba langi leta di mawe̱ o Mukanjo m’Ebolo, lena di mabīse̱ ná e mapula jongwane̱ wuma ipe̱pe̱. Je ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná, ‘Ne̱ni neno̱ ná nongwane̱ o londise̱ ni ńo̱ngi e?’ To̱ ná yen ebe di kusi m’bē̱ mwe ndutu, nde di titi mbaki ná di me̱nde̱ we̱le̱ londise̱ mo̱. To̱so̱ ná ombusa biso̱ langa bepasi bō̱ ba Bibe̱l, je o baise̱ na biso̱me̱ne̱ ná, ‘Ne̱ni neno̱ ná na bolane̱ ben bepasi ba Bibe̱l o jongwane̱ bape̱pe̱ e?’ Yehova a si mańakisane̱ biso̱ o bola lambo. Nde yete̱na e̱n ná je o jombwea ne̱ni jongwane̱ moto nupe̱pe̱, e ná a weka oteten asu ńo̱ngi na ngudi o bola nika.

4. Ne̱ni Yehova a mawekano̱ oteten asu ngudi o bola e?

⁴ Yehova e pe̱ ná a weka oteten asu ngudi o bola. (Yes. 40:29) E ná a bola biso̱ mudī mao musangi o batea biso̱ dibie̱, so̱ṅtane̱ na ngudi. (Bbu. 35:30-35) Yehova e ná a bolane̱ bebokedi bao o jokwe̱le̱ biso̱ ne̱ni bola bebolo bō̱. O si bi te̱ ne̱ni bola bebolo bō̱, baise̱ jongwane̱. O ponda ye̱se̱ pe̱, we ná o baise̱ Tet’asu ńe o mo̱ń nu sangi mulema ná a bole wa “ngińa ni pakapakan.” (2 Kor. 4:7; Lukas 11:13) Bibe̱l e be̱n jita la byembilan ba ne̱ni Yehova a bolino̱ bome na bito ńo̱ngi na ngudi o bola. Nika jeno̱ jombwea byembilan bō̱, keka ná o duteye o njika mbadi Yehova eno̱ ná a bolane̱ wa o mulemlem ma mbadi.

5. Njika belēdi di mabusane̱no̱ o mbadi na ponda Yehova a bolane̱no̱ Mose o sunga tumba lao e?

⁵ Yehova Loba a ta a bola ná Mose a timbe be̱ musunged’a Bonaisrael. Nde njika ponda Yehova a bolane̱no̱ mo̱ e? Mo̱ nik’e ta nde ponda Mose e̱nno̱ na mo̱me̱ne̱ ná e ka ni dongame̱n ombusa mo̱ “leabe̱ dibie̱ la bato ba Egipto le̱se̱” e? (Bebolo 7:22-25) Ke̱m, Yehova a bolane̱ nde Mose ombusa mo̱ jongwane̱ mo̱ ná a be̱ moto nu sibise̱ ńolo, na ńe pe̱ pī. (Bebolo 7:30, 34-36) Yehova a boli Mose ngiń’a mulema o to̱po̱ oboso ba mwaned’a Egipto nu ta nu buka be̱se̱ ngińa. (Bbu. 9:13-19) Njika belēdi di mabusane̱no̱ o mbadi Yehova a bolane̱no̱ Mose, na o ponda a bolino̱ nika e? Yehova a mabolane̱ nde ba bena ba mapo̱nge̱ miwe̱n o jembilane̱ bede̱mo bao, na bena ba lakisane̱ pe̱ mo̱ o kusa ngudi.​—Fil. 4:13.

6. Njika belēdi di mabusane̱no̱ o mbadi Yehova a bolane̱no̱ Barsilai o jongwane̱ kiṅe̱ David e?

⁶ Bebwea ba mbu ombusa ponda, Yehova a bolane̱ Barsilai o jongwane̱ kiṅe̱ David. David na bato bao ba ta ba taka “njai na wo̱lo̱ na ńo̱ngi” ke̱ be o ńa mun’a David Absalom mīla. Nde Barsilai nu ta nu mákokwe̱ mimbu, mwemba na bape̱pe̱ bena ba ta na mo̱, ba ta ba le̱ke̱ye̱ kwedi bwanga ná ba londise̱ ńo̱ng’a David na be̱se̱ bena ba ta na mo̱. Barsilai a si kwali ná nika a mádunano̱, Yehova a titi pe̱ ná a bolane̱ mo̱. O diwengisan, a lee̱le̱ sanga la mulema, a bolane̱ nje a tano̱ a be̱ne̱, ná a londise̱ ńo̱ng’a baboledi ba Loba. (2 Sam. 17:27-29) Nje nika e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? E be̱ to̱ njika mimbu di be̱nno̱, Yehova e ná a bolane̱ biso̱ o londise̱ ńo̱ng’a bonasango asu bena ba si be̱n mambo ma dibongo la ńolo, e be̱ o wuma di majano̱ to̱ o ekombo epe̱pe̱. (Min. 3:27, 28; 19:17) To̱ e be̱ nde  ná biso̱me̱ne̱ di titi ná di wanea babo̱ jongwane̱, je ná di bola jabea lasu la wonja ońol’ebol’a dikalo ya wase ńe̱se̱, ná mo̱ni mu be̱ o wana jongwane̱ owe̱ni nika e mapulano̱, na o to̱ njika ponda.​—2 Kor. 8:14, 15; 9:11.

7. Ne̱ni Yehova a bolane̱no̱ Simeon e, ne̱ni pe̱ bia la nika di membe̱no̱ biso̱ e?

⁷ Yehova a ta a kakane̱ Simeon mudun a moto ńa jemea nu ta o Yerusalem ná, oboso ná a mawo̱, miso̱ mao ma me̱nde̱ je̱ne̱ Mesia. Di kakane̱ lembe̱ Simeon jita, ebanja e ta etum a mimbu a tano̱ enge̱le̱ Mesia. Yehova a boli mo̱ bowe̱n ońola dube̱ na we̱lisane̱ a lee̱le̱no̱. Buńa bō̱, “a ta a tutabe̱le̱ na mudī,” o po̱ o tempe̱l. Oten, na mo̱ e̱ne̱ Yesu ke̱ a dia muna, na Yehova a bolane̱ Simeon o bīse̱ edinge̱ jombwea nu muna nu ta ńangame̱n be̱ Kristo. (Lukas 2:25-35) To̱ná yen ebe Simeon a wedino̱ oboso ná Yesu a mabotea ebol’ao ya dikalo, a timbise̱le̱ Yehova masoma ná a bolane̱ mo̱ o ni mbadi. A me̱nde̱ pe̱ be̱ne̱ jita la minam o kie̱le̱ ni maye̱! O was’a peńa, nu mot’a jemea a me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni byanedi ba Yesu be me̱nde̱no̱ wanea mbia ma wase me̱se̱ minam. (Bbot. 22:18) Biso̱ pe̱ je ná di timbise̱le̱ Yehova masoma ońola to̱ njika mbadi a mabolane̱no̱ biso̱ o ebol’ao.

8. Ne̱ni Yehova eno̱ ná a bolane̱ biso̱ ka nje te̱ a bolane̱no̱ Barnabas e?

⁸ O ebwe’a mbu yaboso P.A., moto mō̱ nu ta nu sanga mulema nu belabe̱ ná Yose̱f, a ta ese̱le̱ ná Yehova a bolane̱ mo̱. (Bebolo 4:36, 37) Yen ebe kana a tano̱ a bia lo̱ko̱ bape̱pe̱ jita, ońola nika nde bamuloloma ba bele̱no̱ mo̱ ná Barnabas, nika ńe nde ná “mun’a belo̱ko̱medi.” K’eyembilan, ponda Saulo a timbino̱ kriste̱n, bonasango jita ba ta ba bwa bo̱ngo̱ o sisea mo̱ be̱be̱ ońolana a ta a biane̱ ka mutakise̱ ba bena ba ta ba dube̱ Yesu. Nde, Barnabas nu ta nu sanga mulema a ta a po̱ jongwane̱ Saulo, ye̱ke̱i te̱ Saulo a timbise̱le̱ mo̱ jita la masoma ońola muyao mao. (Bebolo 9:21, 26-28) Ombusa ponda, batudu o Yerusalem ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ng’a jembe̱ bonasango ba ta etum o Antiokia ńa Siria. Nja ba lomno̱ e? Barnabas! Mpo̱so̱ko mabu mu ta bwam. Betiledi be makwala ná Barnabas “ome̱le̱ be̱se̱ o tingame̱ na Sango na mulema mu bo̱le̱.” (Bebolo 11:22-24) Mulemlem pe̱ we̱nge̱, Yehova e ná ongwane̱ biso̱ o timba “mun’a belo̱ko̱medi” ońola bonasango asu. K’eyembilan, e ná a bolane̱ biso̱ o lo̱ko̱ ba bena ba bo̱lo̱ne̱ bandolo babu. To̱so̱ e ná a tute̱le̱ biso̱ o pe̱pe̱le̱ to̱ bele̱ o telefon moto nu maboe̱ to̱ nu be̱n ndut’a mulema ná di kwalisane̱ mo̱ ngus’a byala ba muyao. Mo̱ o me̱nde̱ jese̱le̱ ná Yehova a bolane̱ wa ka nje te̱ a bolane̱no̱ Barnabas e?​—1 Tes. 5:14.

9. Njika belēdi di mabusane̱no̱ o mbadi Yehova ongwane̱no̱ Vasily o be̱ mutudu nu dongame̱n e?

⁹ Yehova ongwane̱ munasango mō̱ nu belabe̱ ná Vasily o be̱ mutated’a mudī nu dongame̱n. Ponda Vasily a te̱se̱be̱no̱ ka mutudu o bodun ba 26 mbu, a ta a bwa bo̱ngo̱ ná a titi ka ni dongame̱n o jongwane̱ mwemba o mbad’a mudī, tobotobo bonasango na bonańango bena ba ta ba be̱ne̱ mitakisan. Nde a kusi belongedi ba bwam tongwea na batudu bou, na ponda ukedino̱ o Esukul’a Ebol’a Janea. Vasily a we̱ na ngińa ná a be̱ ka ni dongame̱n. K’eyembilan, a po̱ngi list a ngus’a mambo a tano̱ angame̱n bola. Nika a tano̱ a tongwe̱le̱ to̱ti diwo̱ te̱ ombusa dine̱, nika pe̱ nde a tano̱ a buka bo̱ngo̱ bao son na son. O tatan mo̱ ná: “Nje e ta e bwese̱ mba bo̱ngo̱ o kwaṅ, e niwanea mba jita la muńe̱nge̱ tatan. Ponda te̱ Yehova  a mongwane̱no̱ mba o so̱ epas’a Bibe̱l e te̱nge̱n o lo̱ko̱ munasango to̱ munańango o mwemba, nika e mawanea mba jita la muńe̱nge̱.” A bonasango bińo̱ lembilane̱ te̱ Vasily, lese̱le̱ ná Yehova a bolane̱ bińo̱ ka mo̱, e ná a bola bińo̱ ngudi o bambe̱ m’bē̱ me bodilo o mwemba.

10. Nje Abigail a bolino̱ e, nje pe̱ eyembilan ao e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁰ David na bato ba jemea bena ba ta na mo̱ ba ta ba be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ ońolana kiṅe̱ Saul a ta a pulise̱ mo̱. Bato ba David ba ta ba baise̱ Nabal, m’bwaṅ ma mot’a Bonaisrael, ná a bole babo̱ son a da, e be̱ to̱ nje e ta mo̱ o dia. Ba ta be̱ne̱ ná be ná ba baise̱ mo̱ da ebanja ba ta ba tata byembe ba Nabal o eyaṅ. Nde Nabal nu ta nde moto nu to̱ndi nde mo̱me̱ne̱ a si boli babo̱ to̱ lambo. Na David a linga jita, a pula bwa Nabal na bome ba ndabo ao be̱se̱. (1 Sam. 25:3-13, 22) Nde Abigail, munj’a Nabal, a ta jangwa a do̱lo̱ pe̱ jita. A bolane̱ ngiń’a mulema ninde̱ne̱, a ko̱ o myende ma David, a so̱so̱me̱ye̱ mo̱ ná a si bwa Nabal na bato bao e si ya be̱ a timba mukome̱ maya na mukune̱ mo̱me̱ne̱. A boli mo̱ malea na muyao ná a we̱le̱ me̱se̱ o mā ma Yehova. Byala ba Abigail ba sibise̱ la ńolo na bebolo bao ba jangwa be tapi mulema ma David. Na mo̱ a kwala ná Yehova nde a lom Abigail. (1 Sam. 25:23-28, 32-34) Abigail a ta a sa bede̱mo bena be boli ná Yehova a bolane̱ mo̱. Mulemlem pe̱ nde Yehova eno̱ ná a bolane̱ bonańango bena ba mawe̱ o be̱ muyao na jangwa o jembe̱ mbia mabu na bape̱pe̱ o mwemba.​—Min. 24:3; Tito 2:3-5.

11. Nje bana ba Salum ba bito ba bolino̱ e, ba nja pe̱ ba membilane̱ babo̱ we̱nge̱ e?

¹¹ Bebwea ba mimbu ombusa ponda, bana ba Salum ba bito ba ta o muso̱ngi ma ba bena Yehova a tano̱ a bolane̱ o timbise̱le̱ bedima ba Yerusalem peńa. (Neh. 2:20; 3:12) To̱ná sango abu a tano̱ mun’a mwanedi, bana ba bito ba Salum ba ta be̱be̱ o bola y’ebol’a ndutu na yena e wusa waneye̱ babo̱ mbeu a ńolo. (Neh. 4:15-18) E se̱ diwengisan na bato bande̱ne̱ ba Tekoa bena ‘ba si bale̱ dia’ o ebolo e! (Neh. 3:5) Dutea te̱ muńe̱nge̱ bana ba Salum ba bono̱ ponda ebol’a edima e domno̱ ombusa 52 ma mińa buka te̱! (Neh. 6:15) O min mińa masu, bonańango ba jemea be muńe̱nge̱ o bolea Loba o mbad’a tobotobo​—ka longa na po̱ngulane̱ la milongi ońola jowe̱ la Yehova. Bia labu l’ebolo, bokenju babu, na jemea labu be mweńa ná y’ebolo e tongwe.

12. Ne̱ni Yehova eno̱ ná a bolane̱ biso̱ ka nje te̱ a bolane̱no̱ Tabita e?

¹² Yehova a ta a tute̱le̱ Tabita o bola “bebolo ba bwam na mabea jita,” tobotobo ońola mikusa. (Bebolo 9:36) Ońola muyao na sanga lao la mulema di pakapakan, jita ba ta bea mo̱ ponda a wedino̱. Nde ba ta ba bwa muńe̱nge̱ jita ponda ńamuloloma Petro a pumbwe̱le̱no̱ mo̱. (Bebolo 9:39-41) Nje di mokwano̱ na Tabita e? E be̱ ná je eso̱mbe̱ to̱ mudun, mome to̱ muto, je ná di bola mambo ma mweńa o jongwane̱ bonasango na bonańango asu.​—Bon. 13:16.

13. Ne̱ni Yehova a bolane̱no̱ Ruth, munańango mō̱ nu ta iso̱n e, nje pe̱ a kwalino̱ e?

¹³ Munańango mō̱ nu ta iso̱n nu belabe̱ ná Ruth a ta a pula be̱ ńamuloloma. Ke̱ e eso̱mbe̱, a ta be̱ ala o jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱ o bola bato trakt. Mo̱ ná: “Na ta na bwane̱ y’ebolo muńe̱nge̱ jita.” Nde kwalisane̱ la bato o jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱ jombwea Janea la Loba di ta mo̱ ndutu jita. To̱ na iso̱n ao, Ruth a timbi be̱ paonia ńa pond’a  mususu ke̱ e bodun ba 18 mbu. O mbu 1946, ukedi o Esukul’a Gilead, a lomabe̱ o bolea o Hawai na o Yapan. Yehova a bolane̱ mo̱ eyeka o camane̱ myango ma bwam o be bekombo. Ombusa lambo ka 80 ma mbu m’ebol’a dikalo, Ruth mo̱ ná: “Yehova embe̱ mba jita. Ongwane̱ mba o buka ebe̱yed’am ya iso̱n. Na dube̱ ná Yehova e ná a bolane̱ to̱ nja nu lakisane̱ mo̱.”

14. Bupisane̱ Kolose 1:29, nje jangame̱nno̱ bola ná Yehova a bolane̱ biso̱ e?

¹⁴ Myango ma mbel’a moto mi malee̱ ná Yehova a bolane̱ baboledi bao o ńai na ńai a mbadi. Nje a me̱nde̱no̱ bola ná o timbe be̱ e? Me̱se̱ ma se̱medi nde o ńo̱ngi o be̱nno̱ o bola ebolo na ngińa. (Langa Kolose 1:29.) Wese̱le̱ te̱ ná Yehova a bolane̱ wa, e ná a bola ná o timbe be̱ mute̱ dikalo ńe ko̱di, mulēd’a bwam, mulo̱ked’a bwam, mubie̱ bole̱ ebolo, diko̱m di bi o sue̱le̱ mwenj’ao, to̱ nje epe̱pe̱ a be̱nno̱ ńo̱ngi ná a londise̱ jemea lao.

15. Bupisane̱ 1 Timoteo 4:12, 15, nje beso̱mbe̱ bangame̱nno̱ so̱so̱me̱ye̱ Yehova we̱nge̱ ná ongwane̱ babo̱ o bola e?

¹⁵ Nje pe̱ so̱ jeno̱ ná di kwala jombwea bińo̱ beso̱mbe̱ ba bonasango bena lo male̱ be̱ batudu ba bato son a ponda e? Mwemba mu be̱n ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa bome bena ba be̱n ngińa o bolea o mwemba ka baboledi. O jita la myemba batudu be jita buka baboledi. Mo̱ a beso̱mbe̱ ba bonasango, bō̱ bańu be ná ba sa ńo̱ng’a bata be̱ne̱ m’bē̱ o mwemba e? Ponda iwo̱, bonasango bō̱ ba makwala ná: “Ne muńe̱nge̱ o bolea ka mute̱ dikalo buka te̱.” Yete̱na nika nde o makwalano̱, so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná ongwane̱ wa o sa ńo̱ng’a be̱ ka ni dongame̱n ná o be̱ muboledi, a bole pe̱ wa ngińa ná o boleye mo̱ na ngud’ango̱ ńe̱se̱. (Mul. 12:1) Di be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ lo̱ngo̱!​—Langa 1 Timoteo 4:12, 15.

16. Nje jangame̱nno̱ baise̱ Yehova, ońola nje pe̱ e?

¹⁶ Yehova e ná a bola ná o timbe be̱ to̱ nje a mapulano̱, ná a londise̱ jemea lao. Baise̱ so̱ mo̱ ná a weke oteten ango̱ ńo̱ngi o bola ebol’ao, o baise̱ pe̱ mo̱ ná a weke oteten ango̱ ngudi ni mapule̱ wa. E be̱ ná we eso̱mbe̱ to̱ mudun, bolane̱ pond’ango̱, ngud’ango̱ na mambo mape̱pe̱ o be̱nno̱ o bolea Yehova tatan. (Mul. 9:10) Di s’ese̱le̱ to̱ buńa ná bo̱ngo̱, to̱ si lakisane̱ la biso̱me̱ne̱ ba bole ná di bo̱lo̱ne̱ tik’epolo di be̱nno̱ o bolea Yehova na ngud’asu ńe̱se̱. E se̱ edube ende̱ne̱ biso̱ be̱se̱ di be̱nno̱ o bola na ngud’asu ńe̱se̱ ná di bole Tet’asu ńa ndolo edube yangame̱n mo̱!