Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Mulopo Ma Jokwa 39

‘Ombwa dimuti dinde̱ne̱!’

‘Ombwa dimuti dinde̱ne̱!’

‘Ombwa . . . dimuti dinde̱ne̱ lena to̱ moto a titino̱ ná a so̱nge̱le̱, . . . ba te̱m oboso ba bejedi na oboso ba Mun’a mudo̱ngi.’​BBĪ. 7:9.

MWENGE 60 Ná ba sunge longe̱ labu

EBONGOLO *

1. O njika bete̱medi ńamuloloma Yohane a tano̱ o su la ńo̱ṅo̱n a boso P.A e?

O SU la ńo̱ṅo̱n a boso P.A., ńamuloloma Yohane a ta o bete̱medi ba ndutu. A ta a máduna, a be̱ pe̱ o beboa o eyond’a Patmos, e me̱ne̱ne̱ biana mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a ta a dia longe̱ ka ńamuloloma. (Bbī. 1:9) A ta a bia ná basingedi ba ta bokwe̱le̱ mambo ma mpoṅ, ba wana pe̱ diwanje̱ oteten a kriste̱n. E ta nde biana kriste̱n a mbale̱ i ta i niya bo̱.​—Yuda 4; Bbī. 2:15, 20; 3:1, 17.

Ńamuloloma Yohane e̱n “dimuti dinde̱ne̱” lena di bo̱ti mbo̱ti i masange̱ na jaledi pe̱ bye̱nge̱ o mā(Ombwa dongo 2)

2. Bupisane̱ Bebīsedi 7:9-14, njika je̱ne̱ la betańsedi Yohane a kusino̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

2 To̱ na ben bete̱medi ba ndutu, Yohane a ta a kusa je̱ne̱ la betańsedi. O di je̱ne̱, ange̱l po̱ e kwalane̱ yine̱ ange̱l ine̱i ná i kwe̱ ngo̱ a dibumbe ńa ndenge̱ ninde̱ne̱ natē̱ dibo̱to̱ la bautu di kusa ebatan. (Bbī. 7:1-3) Di dibo̱to̱ di be̱n 144 000 la bato ba me̱nde̱ janeye̱ na Yesu o mo̱ń. (Lukas 12:32; Bbī. 7:4) Denge̱ Yohane a mato̱pea ońola dibo̱to̱ dipe̱pe̱ lena di kolo kańena a kwalino̱ ná: “Ombusa nika na mba nombwa, ne̱ne̱ dimuti dinde̱ne̱ lena to̱ moto a titino̱ ná a so̱nge̱le̱, bato ba bekombo be̱se̱ na mbia me̱se̱ na matumba me̱se̱ na leme̱ le̱se̱, ba te̱m oboso ba bejedi na oboso ba Mun’a mudo̱ngi.” (Langa Bebīsedi 7:9-14.) Dutea te̱ njika muńe̱nge̱ Yohane a bono̱ o bia ná, o kie̱le̱ ni maye̱ lodun la bato lo me̱nde̱ jowe̱ Yehova o mbadi ni do̱lisan mo̱!

3. (a) Ońola nje je̱ne̱ la Yohane langame̱nno̱ jouse̱ dube̱ lasu e? (b) Nje din jokwa di me̱nde̱no̱ jokwe̱le̱ biso̱ e?

3 Je ná di be̱ mbaki ná di je̱ne̱ louse̱ dube̱ la Yohane. Langame̱n pe̱ jouse̱ dube̱ lasu jita, biso̱ bena je longe̱ o nin pond’a belondisedi ba y’edinge̱! Di máje̱ne̱ di dimuti dinde̱ne̱ la lodun la bato bena ba pite̱ ná ba me̱nde̱ jongisabe̱ o ndenge̱ ninde̱ne̱ o be̱ longe̱ o bwindea o wase. O din jokwa, di me̱nde̱ kwalea ne̱ni Yehova a bolino̱ ná tumba lao di bie jemba dimuti dinde̱ne̱ ye buka mulo̱mbi ma mbu we̱nge̱. Denge̱ di me̱nde̱ jombwea mato̱ti maba ma mombweye̱ di dimuti: (1) bonde̱ne̱ bao na (2) ne̱ni di longedino̱. Man mato̱ti mangame̱n jouse̱ dube̱ la be̱se̱ ba pite̱ o be̱ o muso̱ngi ma di dibo̱to̱ di namsabe̱.

OWE̱NI DIMUTI DINDE̱NE̱ DI ME̱NDE̱NO̱ BE̱ LONGE̱ E?

4. Njika mbal’a Betiledi bebasi be makwale̱ ná be nde ba kriste̱n be si maso̱ṅtane̱no̱ e, nje pe̱ Bokwe̱ Bibe̱l ba lee̱no̱ jombwea din to̱ti e?

4 Bebasi bena be makwale̱ ná be nde ba kriste̱n be si mokwe̱le̱ mbal’a Betiledi ni malee̱ ná buńa bō̱ bato bena be sengane̱ ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o wase o bwindea. (2 Kor. 4:3, 4) O nin we̱nge̱, jita la be bebasi be mokwe̱le̱ nde ná bato ba bwam be̱se̱ ba wedi te̱ ba mala nde o mo̱ń. Nde dibo̱to̱ disadi la Bokwe̱ Bibe̱l lena di ta di busise̱ Njongo a Betatedi o su la mbu má 1800, di ta jokwe̱le̱ belēdi be diwengisan. Ba ta ba so̱ṅtane̱ ná Loba a me̱nde̱ pe̱te̱ timbise̱le̱ wase paradisi, na ná lodun la bato ba benama bena be sengane̱ ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o nin wase​—seto̱ o mo̱ń. Nde nika e no̱ngo̱ne̱ babo̱ ponda o so̱ṅtane̱ bwambwam ba nja ba me̱nde̱ be̱ ba bato be sengane̱.​—Mat. 6:10.

5. Nje Bokwe̱ Bibe̱l ba tano̱ ba so̱ṅtane̱ jombwea 144 000 e?

5 Ye mbale̱ ná, Bokwe̱ Bibe̱l ba so̱ṅtane̱ pe̱ tongwea na Betiledi ná bato bō̱ ba me̱nde̱ “ko̱to̱be̱ o wase” o janea na Yesu o mo̱ń. (Bbī. 14:3) Di dibo̱to̱ di me̱nde̱ nde longabe̱ na 144 000 la kriste̱n a ko̱di i bake̱ Loba mańolo na yena i boledi Loba na jemea niponda i tano̱ o wase. Ne̱ni pe̱ e me̱nde̱no̱ be̱ na dimuti dinde̱ne̱ e?

6. Nje Bokwe̱ Bibe̱l ba tano̱ bo̱nge̱le̱ jombwea dimuti dinde̱ne̱ e?

6 O din je̱ne̱ lao, Yohane e̱n di dibo̱to̱ ‘di te̱m oboso ba bejedi na oboso ba Mun’a mudo̱ngi.’ (Bbī. 7:9) Be byala be tute̱le̱ Bokwe̱ Bibe̱l o kwala ná, kapo̱ ka 144 000, dimuti dinde̱ne̱ pe̱ di me̱nde̱ nde be̱ o mo̱ń. Yete̱na ye 144 000 na dimuti dinde̱ne̱ bangame̱n be̱ o mo̱ń, ne̱ni dibo̱to̱ te̱ di me̱nde̱no̱ be̱ diwengisan na dine̱ e? Bokwe̱ Bibe̱l ba ta nde bo̱nge̱le̱ ná dimuti dinde̱ne̱ langame̱n nde be̱ kriste̱n yena i si ta i sengane̱ Loba o mbadi ni londi mbom ke̱ i dia o wase. To̱ná i mabupe̱no̱ bete̱sedi ba Bibe̱l, yen ebe bō̱ babu ba ta te̱ nde ba dia belongi ba bebasi be makwale̱ ná be nde ba kriste̱n. Bokwe̱ Bibe̱l ba po̱i so̱ o bekwesedi ná bō̱ babu ba ta ba to̱ndo̱ Loba, nde seto̱ o dime̱ne̱ le ná di bola ná baneye na Yesu. Kana ndol’abu na Loba e si tano̱ ngińa jita, dimuti dinde̱ne̱ le so̱ nde ná di te̱me̱ oboso ba bejedi nde seto̱ ja o bejedi.

7. Bupisane̱ Bokwe̱ Bibe̱l, ba nja ba me̱nde̱ je̱ o wase o pond’a Janea la ikol’a mbu, nje pe̱ Bokwe̱ Bibe̱l ba tano̱ bo̱nge̱le̱ jombwea bato ba jemea ba kwaṅ e?

7 Ba nja pe̱ so̱ ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o wase e? Bokwe̱ Bibe̱l ba ta nde bo̱nge̱le̱ ná ponda Loba a me̱nde̱no̱ ko̱te̱le̱ ye 144 000 na dimuti dinde̱ne̱ o mo̱ń, lodun lope̱pe̱ lo me̱nde̱ kusa longe̱ o wase ná lo tombwane̱ minam ma Janea la ikol’a mbu la Kristo. Bokwe̱ Bibe̱l ba ta nde ba so̱ṅtane̱ ná, lo lodun la bato lo si me̱nde̱ bolea Yehova oboso ná Kristo a mabotea Janea lao. Bo̱nge̱le̱ nde ná lo lodun la bato lo me̱nde̱ nde jokwabe̱le̱ mangea ma Yehova o pond’a Janea la ikol’a mbu. Ombusa ponda, ba bena ba me̱nde̱ dangwe̱ bupisane̱ bete̱sedi ba Yehova ba me̱nde̱ kusa bonam ba be̱ longe̱ o bwindea o wase, nde bapamo ba ńamsabe̱. Bokwe̱ Bibe̱l bo̱nge̱le̱ pe̱ ná, yen ebe ba bena ba me̱nde̱ boleye̱ ka “kiṅe̱” o wase o ni ponda​—mwemba na “bato b’edube ba kwaṅ” bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱, nika ńe nde (bajemea bena ba wedi oboso ná Kristo a mapo̱)​—ba me̱nde̱ kusa ka bowe̱n, longe̱ o mo̱ń o su la ikol’a mbu.​—Mye. 45:17.

8. Njika mabo̱to̱ malalo ye̱ne̱nno̱ biana ma be̱n epolo o mwano ma Loba e?

8 Bokwe̱ Bibe̱l ba ta so̱ nde ba so̱ṅtane̱ ná mabo̱to̱ me malalo: (1) 144 000, lo me̱nde̱ janeye̱ na Yesu o mo̱ń; (2) dimuti dinde̱ne̱ la kriste̱n i si lee̱le̱ ko̱di ndongo, lena di me̱nde̱ te̱me̱ oboso ba bejedi na oboso ba Mun’a mudo̱ngi o mo̱ń; na (3) lodun la bato lo me̱nde̱ jokwabe̱le̱ mangea ma Yehova o wase o pond’a Janea la ikol’a mbu la Kristo. * Nde o ponda ni te̱se̱be̱ na Yehova, mwe̱ne̱n ma mbale̱ mu botedi o pańa o bata wana so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n o din to̱ti.​—Min. 4:18.

MWE̱NE̱N MA MBALE̱ MU MABATA PAŃA

O jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ la 1935, jita la ba bena ba ta ba be̱ne̱ dipita la be̱ longe̱ o wase ba dubisabe̱ (Ombwa dongo 9)

9. (a) O njika mbadi dimuti dinde̱ne̱ o wase di te̱mno̱ “oboso ba bejedi na oboso ba Mun’a mudo̱ngi” e? (b) Ońola nje di so̱ṅtane̱ la Bebīsedi 7:9 di te̱nge̱nno̱ e?

9 O mbu 1935 nde dimuti dinde̱ne̱ lena Yohane e̱nno̱ o je̱ne̱ lao di biane̱no̱. Mboṅ a Yehova i timbi so̱ṅtane̱ ná dimuti dinde̱ne̱ di si be̱n ná jale o mo̱ń ná di te̱me̱ “oboso ba bejedi na oboso ba Mun’a mudo̱ngi.” Di te̱m nde oboso ba bejedi o mbad’edinge̱dinge̱. To̱ná di me̱nde̱no̱ nde be̱ o wase, dimuti dinde̱ne̱ di te̱m nde “oboso ba bejedi” ninka ná, di memba doi la byanedi la Yehova, di sibise̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ owas’ao. (Yes. 66:1) Di te̱m nde “oboso ba Mun’a mudo̱ngi” ninka ná, di dube̱ jabea la diko̱ti la Yesu. Mulemlem pe̱ nde bupisane̱ Mateo 25:31, 32, “matumba me̱se̱”​—name̱ne̱ pe̱ na babobe​—ba ‘ko̱to̱me̱no̱ oboso’ ba Yesu nu jai o bejedi bao b’edube. Di bi ná man matumba me̱se̱ ma titi o mo̱ń, nde o wase. Din so̱ṅtane̱ la mbata di te̱nge̱n. Di mateleye̱ ońola nje Bibe̱l e si makwalano̱ ná dimuti dinde̱ne̱ di no̱ngo̱be̱ o mo̱ń. Dibo̱to̱ diwo̱ buka te̱ nde di kusi kakane̱ la longe̱ la bwindea o mo̱ń. Nika ńe nde ye 144 000, bena ‘ba me̱nde̱ janeye̱ wase’ mwemba na Yesu.​—Bbī. 5:10.

10. Ońola nje yeno̱ mweńa ná dimuti dinde̱ne̱ lokwabe̱le̱ mangea ma Yehova oboso ba Janea la ikol’a mbu la Kristo e?

10 Botea o mbu 1935, Mboṅ a Yehova i so̱ṅtane̱ ná dimuti dinde̱ne̱ Yohane e̱nno̱ le nde dibo̱to̱ la kriste̱n a jemea yena i be̱n dipita la longe̱ la bwindea o wase. Ná jonge o ndenge̱ ninde̱ne̱, dimuti dinde̱ne̱ jangame̱n jokwabe̱le̱ mangea ma Yehova oboso ná Janea la ikol’a mbu di mabotea. Jangame̱n lee̱le̱ dube̱ dinde̱ne̱ ná di we̱le̱ “jonga o man me̱se̱ ma me̱nde̱ po̱” oboso ba Janea la ikol’a mbu la Kristo.​—Lukas 21:34-36.

11. Ońola nje Bokwe̱ Bibe̱l bō̱ ba bolane̱no̱ jo̱nge̱le̱ ná yen ebe kriste̱n iwo̱ i me̱nde̱ wala o mo̱ń ombusa Janea la ikol’a mbu e?

11 Di kwale pe̱ so̱ ná nje jombwea din jo̱nge̱le̱ ná bato bō̱ bena ba ta jemea o wase ba me̱nde̱ wala o mo̱ń o su la Janea la ikol’a mbu e? Di jo̱nge̱le̱ di ta di bolabe̱ mimbu jita we̱nge̱ o Njongo a Betatedi ńa 15 má Ngo̱nde̱, 1913. Moto a wusa dutea ná, ‘Ońola nje bato ba jemea ba kwaṅ bangame̱nno̱ kusa tet’a bowe̱n ba longe̱ o wase, nde kriste̱n yena i si ta jemea ka babo̱ i kusa longe̱ o mo̱ń e?’ Ni mbad’a dutea e ta nde e se̱me̱ye̱ o mo̱nge̱le̱ ma mpenga maba ná: (1) dimuti dinde̱ne̱ di me̱nde̱ nde ja o mo̱ń (2) dimuti dinde̱ne̱ je nde kriste̱n i si lee̱le̱ ko̱di ndongo.

12-13. Nje bo̱kisabe̱ na dimuti dinde̱ne̱ ba membano̱ jombwea bowe̱n babu e?

12 Ka nje te̱ je̱nno̱, botea o mbu 1935 nde Mboṅ a Yehova i so̱ṅtane̱no̱ ná bwē ná bato bena ba me̱nde̱ jonge̱ o Armagedon nde be dimuti dinde̱ne̱ lena Yohane e̱nno̱. Ba me̱nde̱ nde ‘wa o ndenge̱ ninde̱ne̱’ ni me̱nde̱ be̱ o wase wan, ba benga pe̱ “te̱ misea na doi la mo̱ń, bā na: Jongise̱ le nde la Loba lasu nu jai omo̱ń a bejedi na la Mun’a mudo̱ngi pe̱!” (Bbī. 7:10, 14) Omo̱ń a nika, Betiledi be mokwe̱le̱ ná ba bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ońola longe̱ o mo̱ń ba makusa “lambo di peti bwam” buka bato ba jemea ba kwaṅ. (Bon. 11:40) Di so̱ṅtane̱ la peńa di tute̱le̱ so̱ bonasango asu o botea bele̱ bato na bokenju o po̱ bolea Yehova na dipita la be̱ longe̱ o bwindea o wase.

13 Ban ba dimuti dinde̱ne̱ be muńe̱nge̱ jita ońola dipita labu. Ba maso̱ṅtane̱ ná Yehova Loba nde a mapo̱se̱ owe̱ni baboledi bao ba jemea ba me̱nde̱no̱ bolea mo̱, e be̱ o mo̱ń to̱ o wase. Bo̱kisabe̱ na dimuti dinde̱ne̱ ba memba ná ońola nded’a Yehova ba si boledino̱ ńena a lee̱le̱no̱ tongwea na diko̱ti la Yesu Kristo buka te̱ nde ba makusano̱ bowe̱n.​—Rom. 3:24.

BONDE̱NE̱ O MUSO̱NGI

14. Ombusa 1935, ońola nje jita ba baise̱no̱ na babo̱me̱ne̱ ne̱ni eding’a dimuti dinde̱ne̱ e me̱nde̱no̱ londa e?

14 Ombusa tumba la Loba kusa so̱ṅtane̱ di te̱nge̱n o mbu má 1935, bato jita ba ta te̱ nde ba baise̱ ne̱ni ba ba be̱n dipita la longe̱ o wase ba me̱nde̱no̱ timba dimuti dinde̱ne̱ o muso̱ngi. K’eyembilan, Ronald Parkin a ta nde a be̱ne̱ 12 la mbu ponda dimuti dinde̱ne̱ lembabe̱no̱. E o jo̱nge̱le̱ ná, “o ni ponda, o ta nde o be̱ne̱ lambo ka 56 000 la bate̱ dikalo o wase ńe̱se̱, jita labu pe̱ yen ebe di ta nde bo̱kisabe̱. Dimuti dinde̱ne̱ di si ta so̱ je̱ne̱ne̱ ná le bonde̱ne̱ jita.”

15. Ne̱ni ko̱te̱le̱ la dimuti dinde̱ne̱ di batino̱ wala oboso e?

15 O mimbu mibupe̱, bamuloloma ba lomabe̱ o bekombo jita, na muso̱ngi ma Mboṅ a Yehova mu benga kola. O mbu 1968, nde di botedino̱ bolane̱ kalati La vérité qui conduit à la vie éternelle o tombise̱ bato mokwa ma Bibe̱l. Beteledi bao ba mbal’a Bibe̱l bena be wam be duti bato ba milema mi sibi buka o mińa ma kwaṅ. O pambo a ponda ńa mbu mine̱i, buka bebwea betanu ba bokwedi ba peńa ba dubisabe̱. Nika Ebas’a Katolik e tano̱ e mábotea bo̱lo̱ne̱ ngiń’ao o Amerika ńa Latania na o bekombo bepe̱pe̱, ebol’asu pe̱ e sumwabe̱ owas’a mwekan o Europa ńa Jedu na o bepolo bō̱ o Afrika, lodun lope̱pe̱ pe̱ lo dubisabe̱. (Yes. 60:22) O min mimbu mi tombi, bebokedi ba Yehova be busise̱ belongisan bō̱ ba bwam o jongwane̱ bato o bia nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱. Penda to̱ po̱ e titi ná Yehova a ko̱te̱le̱ dimuti dinde̱ne̱ lena le buka lodun lo̱mbi la bato nin we̱nge̱.

DIMUTI DINDE̱NE̱ LA BATO BA ŃAI NA ŃAI

16. Owe̱ni dimuti dinde̱ne̱ di mawano̱ e?

16 Niponda ńena ńamuloloma Yohane a tano̱ a tila je̱ne̱ a kusino̱, a maki ná dimuti dinde̱ne̱ di me̱nde̱ nde wa o “bekombo be̱se̱ na mbia me̱se̱ na matumba me̱se̱ na leme̱ le̱se̱.” Muto̱ped’a mudī Sakaria a ta a máse̱le̱ kwala lambo ka di. A tili ná: “O mi mińa dom la bato ba ńai a myambo ma matumba ye̱se̱ ba me̱nde̱ kwe̱ mot’a Bonayuda dinjaki la mbo̱ti, bā na: Di mala na bińo̱, ebanja di sengi ná Loba e na bińo̱.”​—Sak. 8:23.

17. Nje ye o bolane̱ o jongwane̱ bato ba matumba me̱se̱ na leme̱ le̱se̱ e?

17 Mboṅ a Yehova i maso̱ṅtane̱ ná, ná bato ba leme̱ le̱se̱ ba ko̱to̱me̱, myango ma bwam mangame̱n langwabe̱ o leme̱ jita. Yā buka 130 mbu di matukwano̱ kalati na sinima ońola jokwa la Bibe̱l, nde o tatan, je o bola ebol’a betukwedi ende̱ne̱ o bebwea ba leme̱, nje yena e s’e̱ne̱n o myango ma mbel’a moto. Na mbale̱, Yehova e o bola betańsedi o min mińa masu​—o ko̱te̱le̱ dimuti dinde̱ne̱ di mawe̱ o matumba me̱se̱. Tongwea na da la mudī lena le o jita la leme̱, din dimuti dinde̱ne̱ di mowe̱ Yehova o mulatako. Mboṅ a Yehova i biane̱ pe̱ ońola ko̱d’abu o ebol’a dikalo na ońola ndol’abu ńa bonasango. Nika e mouse̱ nde dube̱ nē̱ e!​—Mat. 24:14; Yohane 13:35.

NJE DI JE̱NE̱ DI MAPULANO̱ KWALA OŃOL’ASU E?

18. (a) Bupisane̱ Yesaya 46:10, 11, ońola nje di titino̱ mańaka ná Yehova a londise̱ edinge̱ jombwea dimuti dinde̱ne̱ e? (b) Ońola nje ba ba be̱n dipita la be̱ longe̱ o wase ba si me̱ne̱no̱ ná ba cakabe̱ e?

18 Di be̱n njo̱m a bwam o be̱ muńe̱nge̱ jita ońola eding’a dimuti dinde̱ne̱! Di titi mańaka ná Yehova a londise̱ y’edinge̱ o mbad’a betańsedi. (Langa Yesaya 46:10, 11.) Ba ba dimuti dinde̱ne̱ ba matimbise̱le̱ Yehova Loba masoma ońola dipita lena a bolino̱ babo̱. Ba si me̱ne̱ ná ba cakabe̱ ońolana ba s’o̱kisabe̱ na mudī ma Loba o bolea na Yesu o mo̱ń. Betiledi be makwalea ońola bome na bito ba jemea bena ba ta ba diabe̱le̱ na mudī musangi nde bena ba titi o muso̱ngi ma 144 000. Eyembilan ewo̱ ye nde Yohane mudubisedi. (Mat. 11:11) Epe̱pe̱ pe̱ ye nde David. (Bebolo 2:34) Babo̱ na bape̱pe̱ bena di titino̱ ná di so̱nge̱le̱ ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o paradisi o wase. Babo̱ be̱se̱​—mwemba na dimuti dinde̱ne̱​—ba me̱nde̱ kusa epolo o lee̱le̱ Yehova jemea labu na sue̱le̱ pe̱ doi lao la byanedi lasam.

19. Ne̱ni belondisedi ba je̱ne̱ la dimuti dinde̱ne̱ be makikano̱ ná ye musunga tatan o te̱ dikalo e?

19 Nged’a boso nin o myango ma mbel’a moto Loba a mako̱te̱le̱no̱ lodun la bato ba matumba me̱se̱ o jowe̱ mo̱ mwemba. E be̱ ná dipita lasu le nde la longe̱ o mo̱ń to̱ o wase, jongwane̱ jita la bato o be̱ o muso̱ngi ma dimuti dinde̱ne̱ la “mido̱ngi mipe̱pe̱.” (Yohane 10:16) Son a ponda, Yehova a me̱nde̱ wana ndenge̱ ninde̱ne̱ ni bīsabe̱ oboso ba ponda o bumbise̱ manea na bebasi be takise̱ mbel’a moto. E se̱ edube ende̱ne̱ dimuti dinde̱ne̱ di be̱nno̱ o bolea Yehova o wase o bwindea e!​—Bbī. 7:14.

MWENGE 139 E̱ne̱ wame̱ne̱ o was’a peńa

^ par. 5 Din jokwa di me̱nde̱ nde kwalea ońola je̱ne̱ l’eding’a Yohane di mabīse̱ ońola ko̱to̱me̱ la “dimuti dinde̱ne̱.” Esibe̱ penda, di me̱nde̱ jouse̱ dube̱ la ba be̱se̱ be o muso̱ngi ma din dibo̱to̱ di namsabe̱.

^ par. 8 Ombwa kalati Les Témoins de Jéhovah: Prédicateurs du Royaume de Dieu, pages. 159-163.