1. Ońola nje jangame̱nno̱ sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a Yehova e?

JANGAME̱N sibise̱ biso̱me̱ne̱ * owas’a Yehova ońolana mo̱ nde e Muweked’asu. Ońola nika, a be̱n bwam o bola bewekedi bao bete̱sedi. (Bbī. 4:11) Nde di be̱n njo̱m a bwam nipe̱pe̱ ńa sengane̱ mo̱; ńe nde ná, mbad’ao ńa die̱le̱ nde ńe bwam buka ye̱se̱. O myango ma mbel’a moto me̱se̱, badiedi jita ba mábe̱ne̱ ngińa na doi la byanedi diwo̱ te̱nge̱ omo̱ń a bane̱. Kobisan na babo̱, Yehova nde e Mudiedi nu peti be̱ dibie̱, ndolo, muyao na ndedi buka be̱se̱.​—Bbu. 34:6; Rom. 16:27; 1 Yohane 4:8.

2. Bupisane̱ Bonahebe̱r 12:9-11, ońola njika njo̱m jangame̱nno̱ sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a Yehova e?

² Yehova a mapula ná di sengane̱ mo̱, seto̱ tobotobo ońolana di mabwa mo̱ bo̱ngo̱, nde ońolana di to̱ndi mo̱, di me̱ne̱ pe̱ mo̱ ka Sango asu ńa ndolo. O leta a tiledino̱ Bonahebe̱r, Paulo a teleye̱ ná jangame̱n “sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a Sango” ebanja a malonga biso̱ “ońola bwam basu.”​—Langa Bonahebe̱r 12:9-11.

3. (a) Ne̱ni di malee̱le̱no̱ ná di sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a Yehova e? (b) Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jalabe̱ e?

³ Di masibise̱ nde biso̱me̱ne̱ owas’a Yehova ke̱ di mawe̱ na ngińa o sengane̱ mo̱ o mambo me̱se̱, jeka pe̱ biso̱me̱ne̱ ná di si lakisane̱ so̱ṅtane̱ lasu. (Min. 3:5) Ye biso̱ lambo di wam o sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a Yehova ke̱ joko bede̱mo bao ba bwam. Ońola nje e? Ońolana bede̱mo bao  be me̱ne̱ne̱ o me̱se̱ a mabolano̱. (Mye. 145:9) Nika di mabengano̱ jokwa bia Yehova, nika pe̱ nde di mabengano̱ to̱ndo̱ mo̱. Di to̱ndi pe̱ te̱ Yehova, di si be̱n ńo̱ng’a mambenda jita o langwea biso̱ nje jangame̱nno̱ bola na nje di s’angame̱nno̱ bola. Di mokwa o dutea na je̱ne̱ pe̱ mambo kapo̱ ka Yehova, o to̱ndo̱ nje ye bwam na singe̱ nje ye bobe. (Mye. 97:10) Nde ponda iwo̱, ye ná e be̱ biso̱ ndutu o sengane̱ Yehova. Ońola nje nika e? Nje batudu beno̱ ná bokwa n’eyembilan a go̱bina Nehemia e? Nje basango beno̱ ná bokwa n’eyembilan a kiṅe̱ David e? Nje bańango pe̱ beno̱ ná bokwa n’eyembilan a Maria ńango a Yesu e? Din jokwa di me̱nde̱ jalabe̱ min myuedi.

4-5. Bupisane̱ Roma 7:21-23, ońola nje yeno̱ ná e be̱ ndutu o sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a Yehova e?

⁴ Njo̱m po̱ ońola nje yeno̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a Yehova ńe nde ná biso̱ be̱se̱ di sango bobe, di titi ke̱nge̱nge̱. Di yabane̱ so̱ edi a pamo. Ponda Adam na Eva ba pamono̱ Yehova, ba da epuma a bangane̱no̱ babo̱, ba po̱si nde o bola babo̱me̱ne̱ bete̱sedi. (Bbot. 3:22) We̱nge̱, dongo dinde̱ne̱ la bato di dia di mayaṅa Yehova, ba mapo̱so̱ o te̱se̱ye̱ babo̱me̱ne̱ nje ye bwam na nje ye bobe.

⁵ Ye pe̱ ná e be̱ ba bena ba bi Yehova, na ba to̱ndi pe̱ mo̱ ndutu o sibise̱ babo̱me̱ne̱ mususu owas’ao. Ńamuloloma Paulo a ta a be̱ne̱ mi mitakisan. (Langa Roma 7:21-23.) Kapo̱ ka Paulo, di mapula bola nje e te̱nge̱n o miso̱ ma Yehova. Nde ponda ye̱se̱ jangame̱n te̱ nde janane̱ mpuli masu ma bola nje ye bobe.

6-7. Ońola njika njo̱m ni londe̱ iba yeno̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a Yehova e? Bola eyembilan.

⁶ Njo̱m nipe̱pe̱ ońola nje yeno̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a Yehova ńe nde ná beboledi na mbad’a dutea ń’epolo di kokisabe̱no̱ ba be̱n ngińa omo̱ń asu. Bato ba be̱n mo̱nge̱le̱ jita mena ma mate̱nge̱ne̱ jemea la Yehova, jangame̱n so̱ jana ponda ye̱se̱ ná di si dutea ka nje te̱ bato ba maduteano̱. Jombweye eyembilan ewo̱ buka te̱.

⁷ O bepolo bō̱, bato ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ ńakisane̱ beso̱mbe̱ o we̱le̱ babo̱me̱ne̱ mususu o pulise̱ m’bwaṅ. Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Maria * a kusi mi mitakisan. Obiana a mokwa bia Yehova, a yengi o esukulu ende̱ne̱ e buki be̱se̱ o ekombo ao. Mbia mao mu ńakisane̱ mo̱ ná a wase ebol’a musawedi munde̱ne̱ e mawaneye̱ pe̱ mo̱ edube. Mo̱me̱ne̱ pe̱ a ta nde a pula nika. Nde ponda okono̱ bia Yehova, a to̱ndo̱ pe̱ mo̱, a tuko mo̱nge̱le̱ mao. To̱ na nika, mo̱ ná: “Ponda iwo̱ na me̱ne̱ bebolo ba bwam be ná be bola ná na kuse eyek’a mo̱ni, nde bena be me̱nde̱ pandise̱ mba na Yehova. Mbadi na kokisabe̱no̱ e mabola ná e be̱ mba ndutu o kwala ná ke̱m. Nangame̱n nde so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná ongwane̱ mba ná na s’emea ebolo yena ye ná e pandise̱ mba na mo̱ ná na si bolea mo̱.”​—Mat. 6:24.

8. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea e?

⁸ Di matombwane̱ ke̱ di sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a Yehova. Nde ba bena ba be̱n doi la byanedi diwo̱ te̱nge̱ ka batudu, basango na bańango, ba be̱n njo̱m nipe̱pe̱ o bupe̱ bediedi ba Loba; nika e mabola babo̱ epolo o jongwane̱ bane̱. Jombweye  byembilan bō̱ ba Bibe̱l be malee̱ biso̱ ne̱ni bolane̱ doi lasu la byanedi o mbadi ni mado̱lisane̱ Yehova.

9. Njika mitakisan Nehemia a kusino̱ e?

⁹ Yehova a boli batudu ebol’a mweńa ya dese̱ dibemba lao. (1 Pet. 5:2) Batudu be ná bokwa jita na mbadi Nehemia ombwedino̱ tumba la Yehova. Be̱ lao la go̱bina ńa Yuda, di ta di bola Nehemia doi dinde̱ne̱. (Neh. 1:11; 2:7, 8; 5:14) Dutea te̱ mitakisan mō̱ Nehemia a kusino̱. A ta okwa ná Bajū ba ta ba londe̱ tempe̱l mbindo, ba si ta pe̱ to̱ ba sue̱le̱ Bonalevi na mabea ma mo̱ni ka nje te̱ Mbend’a e tano̱ e baise̱. Ba si ta pe̱ ba bupe̱ mbend’a buńa ba wumse̱, bō̱ babu pe̱ ba ta nde ba ba be̱n ba bito. Go̱bina Nehemia a ta so̱ angame̱n lembe̱ ben bete̱medi ba ndutu.​—Neh. 13:4-30.

10. Ne̱ni Nehemia a bukino̱ mitakisan a kusino̱ e?

¹⁰ Go̱bina Nehemia a si bolane̱ doi lao la byanedi o pula te̱se̱ye̱ tumba la Loba bediedi. O diwengisan, a kane̱ nde Yehova na iwiye̱ ná a kusane̱ mo̱ bediedi, okwe̱le̱ pe̱ tumba Mbend’a Yehova. (Neh. 1:4-10; 13:1-3) Nehemia a sibise̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ o bola ebolo mwemba na bonasango ao, ongwane̱ pe̱ babo̱ o longa pe̱te̱ bedima ba Yerusalem.​—Neh. 4:15.

11. Bupisane̱ 1 Tesalonika 2:7, 8, ne̱ni batudu bangame̱nno̱ jombwea bane̱ o mwemba e?

¹¹ Yen ebe batudu ba si me̱nde̱ be̱ne̱ milemlem ma mitakisan ka Nehemia, nde be ná bembilane̱ mo̱ o mbadi jita. K’eyembilan, ba mabola ebolo na ngińa ońola bwam ba bonasango na bonańango abu. Ba si mese̱le̱ pe̱ to̱ ná doi ba be̱nno̱ di bole ná ba be̱ kumba. O diwengisan, ba mombwea belongi ba mwemba na ndolo. (Langa 1 Tesalonika 2:7, 8.) Ndol’abu ńa ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ na sibise̱ labu la ńolo ba me̱ne̱ne̱ o mbadi ba makwalisane̱no̱ bane̱. Andrea ńe mutudu ye mimbu jita, mo̱ ná: “Na so̱i ná mutudu e te̱  muyao na ndolo, nika e matapa milema ma bonasango na bonańango. Be bede̱mo be matute̱le̱ pe̱ babo̱ o bola ebolo mwemba na batudu.” Toni, munasango nupe̱pe̱ ńe mutudu ye etum a ponda, mo̱ ná: “Na makeka we̱le̱ o ebolo malea me o Filipi 2:3, na mawe̱ pe̱ ponda ye̱se̱ ná na lange bane̱ bonde̱ne̱ buka mbame̱ne̱. Nika e mongwane̱ mba ná na si ńakisane̱ bane̱ o sengane̱ mba.”

12. Ońola nje yeno̱ mweńa ná batudu ba sibise̱ ńolo e?

¹² Batudu bangame̱n sibise̱ ńolo ka nje te̱ Yehova a sibise̱no̱ ńolo. To̱ná Yehova eno̱ Ńasam o misipo, a “mato̱nge̱ miso̱” o sumwa “ńandutu o dibudu.” (Mye. 18:36; 113:6, 7) Na mbale̱, Yehova a singe̱ ba be kumba na ba malombitane̱.​—Min. 16:5.

13. Ońola nje mutudu angame̱nno̱ ‘jembe̱ eyem’ao’ e?

¹³ Mutudu nu masibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a Yehova angame̱n ‘jembe̱ eyem’ao.’ A s’embe̱ te̱ mo̱, e ná a kwalisane̱ moto nu si boli mo̱ edube bobe. (Yak. 1:26; Gal. 5:14, 15) Andrea di se̱le̱no̱ kwalea mo̱ ná: “Ponda iwo̱ na puli jalabe̱ munasango to̱ munańango bobe, ńena nu si boli mba edube. Nde na dutedi ońola byembilan ba bome ba jemea be o Bibe̱l, nika ńongwane̱ mba o jokwa mweńa ma be̱ pī na be̱ne̱ pe̱ sibise̱ la ńolo.” Batudu ba malee̱le̱ ná ba sibise̱ babo̱me̱ne̱ owas’a Yehova ke̱ ba makwalisane̱ bonasango na bonańango to̱ bane̱ batudu na muyao na ndolo pe̱.​—Kol. 4:6.

14. Njik’ebolo Yehova a bolino̱ basango e, nje pe̱ a mengane̱no̱ babo̱ e?

¹⁴ Yehova a te̱se̱ basango ka milopo ma ndabo a mbia, a mengane̱ pe̱ babo̱ ná ba longe bana babu, ba ko̱kise̱ pe̱ babo̱. (1 Kor. 11:3; Efe. 6:4) Nde doi la byanedi la sango a mboa di be̱n moyo​—angame̱n bola Yehova bolangi, mo̱ ńena ońol’ao nde mbia te̱ mu be̱nno̱ dina. (Efe. 3:14, 15) Basango ba malee̱le̱ ná ba sibise̱ ńolo owas’a Yehova ke̱ ba mabolane̱ doi labu la byanedi o mbadi ni do̱lisane̱ mo̱. Be ná bokwa jita na myango ma kiṅe̱ David.

15. Ońola nje kiṅe̱ David eno̱ basango eyembilan a bwam bangame̱nno̱ bupe̱ e?

¹⁵ Yehova a te̱se̱ David seto̱ buka te̱ ka mulopo ma ndabo ao ńa mbia nde na ma tumba la Israel le̱se̱ pe̱. Kana a tano̱ kiṅe̱, David a ta a be̱ne̱ doi la byanedi. Nde ponda iwo̱, a bolane̱ doi lao la byanedi bobe, a po̱ngo̱ mawuse̱ mande̱ne̱. (2 Sam. 11:14, 15) Nde a lee̱le̱ ná a ta a sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a Yehova ponda a  kasino̱ beko̱kisedi. A tele̱ye̱ Yehova mulema mao o muka, a bola pe̱ me̱se̱ o bupe̱ malea ma Yehova. (Mye. 51:3-6) O mbata nika, a ta a sibise̱ ńolo jita o bupe̱ malea ma bwam ma bome, nde na ma bito pe̱. (1 Sam. 19:11, 12; 25:32, 33) David oko na mawuse̱ mao, a we̱le̱ pe̱ bolea la Yehova o epol’a boso o longe̱ lao.

16. Njika belēdi basango ba mokwano̱ na David e?

¹⁶ Jombweye te̱ belēdi bō̱ basango beno̱ ná bokwa na kiṅe̱ David: Lo si bolane̱ doi la byanedi lena Yehova a bolino̱ bińo̱ o mbad’a bobe. Bińo̱ emba mawuse̱ mańu, lo kasane̱ pe̱ bane̱ malea ma se̱medi o Bibe̱l. Lo boli te̱ nika, mbia mańu mu me̱nde̱ bola bińo̱ edube ońola sibise̱ lańu la ńolo. Lo makane̱ te̱ na mbia mańu, tele̱ye̱ Yehova milema mańu​—ese̱le̱ babo̱ ba senge nate̱na o njika dime̱ne̱ lo be̱nno̱ ńo̱ng’a jongwane̱ lao. Omo̱ń a me̱se̱, bińo̱ we̱le̱ bolea la Yehova o epol’a boso o longe̱ lańu. (Ndim. 6:6-9) Eyembilan ańu ya bwam ye nde jabea di peti leno̱ ná lo bola mbia mańu.

17. Njik’ebolo Yehova a bolino̱ bańango e?

¹⁷ Yehova a boli bańango ebol’edube o ndabo a mbia, a boli pe̱ babo̱ doi la byanedi diwo̱ te̱nge̱ omo̱ń a bana. (Min. 6:20) Nje ba mabolano̱ to̱ kwala ye ná e be̱ne̱ ngińa omo̱ń a bana babu o longe̱ labu le̱se̱. (Min. 22:6) Maka nje bańango beno̱ ná bokwa na Maria, ńango a Yesu.

18-19. Nje bańango ba mokwano̱ n’eyembilan a Maria e?

¹⁸ Maria a ta a bia Betiledi bwambwam. A ta a be̱ne̱ye̱ Yehova edube ende̱ne̱, a be̱ne̱ pe̱ mulatako ma bwam na mo̱. A ta be̱be̱ o sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a bediedi ba Yehova, to̱ná nika e wusano̱ tukwa longe̱ lao ná bambam.​—Lukas 1:35-38, 46-55.

¹⁹ A bańango ba bana, bińo̱ le ná lembilane̱ Maria o mbadi jita. Ne̱ni e? Ńaboso, bińo̱ benga be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova tongwea na jokwa lańu la Bibe̱l la bińo̱me̱ne̱, na muka pe̱. Ni londe̱ iba, bińo̱ be̱ be̱be̱ o wana mawengisan o longe̱ lańu ná lo do̱lisane̱ Yehova. K’eyembilan, yen ebe lo kokisabe̱ nde na bayedi bena ba ta be̱ ba pomane̱ linga, na bena ba ta ba kwalisane̱ bana babu na njo. Pondapo̱ lo koki nde na din jo̱nge̱le̱ ná nika nde ńe mbad’a bwam ńa kokise̱ bana. To̱ ombusa bińo̱ jokwa bete̱sedi ba Yehova, ye te̱ nde ná e be̱ bińo̱ ndutu o we̱lisane̱ bana bańu na be̱ pe̱ pī, tobotobo ke̱ ba si sengane̱ bińo̱ o ponda lo wo̱lino̱. (Efe. 4:31) O yi ńai a bete̱medi, ye mweńa jita ná lo kane̱ Yehova ná ongwane̱ bińo̱. Ńango a muna  mō̱ nu belabe̱ ná Lidia, mo̱ ná: “Ngedi iwo̱, na kane̱ na iwiye̱ ná na si kwalisane̱ mun’am ńa mome na malinga ponda a bangino̱ sengane̱ mba. E po̱yedi na mba mo̱me̱ne̱ ná na ke̱ mbame̱ne̱ bwambo o mudumbu, na kane̱ o mulema o baise̱ Yehova jongwane̱. Muka mu mongwane̱ mba o be̱ pī.”​—Mye. 37:5.

20. Njika mitakisan bańango bō̱ ba be̱nno̱ e, ne̱ni pe̱ beno̱ ná ba buka mo̱ e?

²⁰ Bańango ba bana bō̱ ba be̱n mitakisan mipe̱pe̱​—ye babo̱ ndutu o lee̱le̱ bana babu ndolo. (Tito 2:3, 4) Jita labu ba kokedi nde o mbia owe̱ni bayedi ba si tano̱ ba be̱ne̱ mulatako ma weawea na bana babu. Yete̱na nika nde lo kokisabe̱no̱, lo si po̱ngo̱ milemlem ma mawuse̱ ka bayedi bańu. Ńango a bana nu masibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a jemea la Yehova, angame̱n jokwa lee̱le̱ bana bao ndolo. Ye ná e be̱ mo̱ ndutu o tukwa besengedi bao, mbad’ao ńa dutea, na ńa bola. Nde e ná a tongwe̱le̱, ma mawengisan pe̱ ma me̱nde̱ wanea mo̱ na mbia mao tombwane̱.

21-22. Bupisane̱ Yesaya 65:13, 14, nje di matombwane̱no̱ ke̱ di sibise̱ biso̱me̱ne̱ owas’a Yehova e?

²¹ Kiṅe̱ David a ta a bia muse̱ṅ ma sibise̱ mo̱me̱ne̱ owas’a Yehova. A tili ná: “Byanedi ba Yehova be te̱nge̱n, be mabwese̱ mulema muńe̱nge̱. Myeka ma Yehova mi sangi, mi mapańse̱ miso̱. Mūt’ango̱ a makasa malea mao, ne̱nge̱ lao di mawana bowe̱n bonde̱ne̱.” (Mye. 19:9, 12) We̱nge̱, di me̱ne̱ diwengisan oteten a ba ba masibise̱ babo̱me̱ne̱ owas’a Yehova na ba ba si makase̱ malea mao ma ndolo. Ba ba masibise̱ babo̱me̱ne̱ owas’a Yehova ‘ba masombise̱ na mulema ma mutam.’​—Langa Yesaya 65:13, 14.

²² Batudu, basango na bańango ba sibise̱ te̱ babo̱me̱ne̱ owas’a Yehova, longe̱ labu di matukwa, mbia mabu mi bata be̱ muńe̱nge̱, mwemba mwe̱se̱ pe̱ mu be̱ ka moto mō̱. Di buki me̱se̱, ba mabwese̱ mulema ma Yehova muńe̱nge̱. (Min. 27:11) E se̱ bowe̱n bonde̱ne̱ nika ńeno̱ e!