1. Bupisane̱ Mateo 11:28-30, njika kakane̱ Yesu a bolino̱ e?

YESU a boli dimuti lena di ta di sengane̱ mo̱ kakane̱ la ndo̱n. Mo̱ ná: “Ya na mba, . . . nde na mabola bińo̱ wumse̱.” (Langa Mateo 11:28-30.) Di kakane̱ di si ta ewolo. K’eyembilan, dutea te̱ nje a boledino̱ muto nu ta nu taka ońola diboa la bobe a tano̱ a be̱ne̱.

2. Nje Yesu a boledino̱ muto nu ta nu boa e?

² Nu muto a ta a be̱ne̱ ńo̱ng’a jongwane̱ na mbale̱. A dango omboa mado̱kita jita na dipita ná me ná ma bo̱lise̱ mo̱. Nde ombusa 12 la mbu ma take, a si ta te̱ nde a be̱ne̱ ja la bwam. Bupisane̱ Mbenda, nu muto a ta ka ni si sangi. (Lev. 15:25) Nde a ta a senga ná Yesu a mabo̱lise̱ ba ba matake̱, na mo̱ ala pulise̱ mo̱. Ponda a so̱ino̱ mo̱, na mo̱ a tapa dinjaki la mbo̱t’ao, na dibokime̱ne̱ a ja bwam! Nde Yesu a si bo̱lise̱ mo̱ buka te̱​—a timbise̱le̱ pe̱ mo̱ edub’ao. K’eyembilan, niponda a tano̱ a kwala na mo̱, Yesu a bolane̱ eyal’a ndolo na y’edube ná, “a mun’am.” E se̱ lo̱ko̱mea na ngińa nu muto a kusino̱ e!​—Lukas 8:43-48.

3. Njika myuedi di malano̱ jalabe̱ e?

³ Maka ná nu muto nde a pulise̱ Yesu, mo̱ nde a po̱ngi miwe̱n o po̱ na mo̱. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ we̱nge̱, jangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n o ‘po̱ na’ Yesu. O tatan, Yesu a si me̱nde̱ bo̱lise̱ o mbad’a betańsedi maboa ma ba bena ba mapo̱ na mo̱. Nde a dia te̱ nde a makwala ná: “Ya na mba, . . . nde na mabola bińo̱ wumse̱.” O din jokwa di mala jalabe̱ myuedi mitanu: Ne̱ni jeno̱ ná di ‘po̱ na’  Yesu e? Nje Yesu a tano̱ a pula kwala ponda a kwalino̱ ná: “Bambe̱ eko̱ko̱s’am” e? Nje jeno̱ ná jokwa na Yesu e? Ońola nje ebolo a bake̱no̱ biso̱ o bola e mawanano̱ wumse̱ e? Ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di benga kusa wumse̱ owas’a eko̱ko̱s’a Yesu e?

4-5. O njika mbadi iwo̱ jeno̱ ná di ‘po̱ na’ Yesu e?

⁴ Mbadi po̱ jeno̱ ńa di ‘po̱ na’ Yesu ńe nde ná jokwe jita jombwea mambo a kwalino̱ na mena a bolino̱ pe̱. (Lukas 1:1-4) To̱ moto a titi ná a bola nika ońol’asu​—biso̱me̱ne̱ nde jangame̱n jokwe̱ mi myango. Di ‘mapo̱’ pe̱ na Yesu ke̱ di no̱ngi bedomsedi ba dubisabe̱ o be̱ mokwed’a Kristo.

⁵ Mbadi nipe̱pe̱ ńa ‘po̱ na’ Yesu Kristo ńe nde ná je̱ne̱ batudu yete̱na di be̱n ńo̱ng’a jongwane̱. Yesu a mabolane̱ man ‘mabea ma bato’ o jombwea mido̱ngi mao. (Efe. 4:7, 8, 11; Yohane 21:16; 1 Pet. 5:1-3) Biso̱ nde jangame̱n siseye̱ babo̱ o mbasan ná di kuse jongwane̱. Batudu ba titi ná ba langa mo̱nge̱le̱ masu o bia nje ye biso̱ ńo̱ngi. Munasango mō̱ nu belabe̱ ná Julian mo̱ ná: “Na ta eto̱m o jese̱le̱ ebol’am o Bete̱l ońola diboa, nde munasango mō̱ a bola mba malea ná na baise̱ batudu ná ba pe̱pe̱le̱ mba. O bebotedi na s’e̱n ná na ta na be̱ne̱ ńo̱ng’a di pe̱pe̱le̱. Nde na baise̱ jongwane̱ ombusa ponda, di pe̱pe̱le̱ nde di timbi be̱ mba jabea di buki me̱se̱ na si tano̱ na mákusa.” Batudu bena be jemea ka ba baba bena ba pe̱pe̱le̱ Julian, be ná bongwane̱ biso̱ o bia “jo̱nge̱le̱ la Kristo,” nika ńe nde, o so̱ṅtane̱ na jembilane̱ jo̱nge̱le̱ lao na bede̱mo bao pe̱. (1 Kor. 2:16; 1 Pet. 2:21) Di jabea le nde diwo̱ di buki me̱se̱ beno̱ ná ba bola biso̱.

6. Nje Yesu a tano̱ a pula kwala ponda a kwalino̱ ná: “Bambe̱ eko̱ko̱s’am” e?

⁶ Ponda Yesu a kwalino̱ ben byala ná: “Bambe̱ eko̱ko̱s’am,” yen ebe a ta nde a pula kwala ná, “Emea byanedi bam.” To̱ ná a ta nde a pula kwala ná, “Ya bambe̱ eko̱ko̱so̱ * na mba, ná biso̱ na wa di boleye Yehova mwemba.” E be̱ to̱ nē̱, bambe̱ l’eko̱ko̱so̱ di mapula nde kwala ná di be̱n ebolo jangame̱nno̱ bola.

7. Bupisane̱ Mateo 28:18-20, njik’ebolo e bakabe̱ biso̱ o bola e, njika mbaki pe̱ jeno̱ ná di be̱ne̱ e?

⁷ Di memea nde bebeledi ba Yesu ke̱ di bake̱ Yehova malonge̱ masu, di dubisabe̱ pe̱. Be bebeledi be nde ońola be̱se̱​—To̱ buńa Yesu a si me̱nde̱ panga to̱ moto nu be̱n ńo̱ngi na mbale̱ o bolea Loba. (Yohane 6:37, 38) Bokwedi ba Kristo be̱se̱ ba be̱n edube o no̱ngo̱ dongo o ebolo Yehova a bake̱no̱ Yesu o bola. Je ná di be̱ mbaki ná Yesu a me̱nde̱ be̱ na biso̱ ponda ye̱se̱ o jongwane̱ biso̱ o bola y’ebolo.​—Langa Mateo 28:18-20.

8-9. Ońola nje bato ba sibise̱ ńolo ba tano̱ ba sisea Yesu be̱be̱, njika myuedi pe̱ jeno̱ ná di baise̱ na biso̱me̱ne̱ e?

⁸ Bato ba sibise̱ ńolo ba ta be̱ ba sisea Yesu be̱be̱. (Mat. 19:13, 14; Lukas 7:37, 38) Ońola nje e? Jombweye te̱ diwengisan di ta oteten a Yesu na Farisai. Ba badiedi b’ebasi ba si ta ndolo, ba ta pe̱ kumba. (Mat. 12:9-14) Yesu a ta ndolo, a sibise̱ pe̱ ńolo. Farisai i ta nde i wasa bedube na bepolo bende̱ne̱. Yesu ome̱le̱ bokwedi bao ná ba si be̱ nika. Okwe̱le̱ babo̱ ná ba be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, ba boleye pe̱ bape̱pe̱. (Mat. 23:2, 6-11) Farisai i ta  nde i bolane̱ misisan na mabandan o be̱ne̱ ngińa omo̱ń a bane̱. (Yohane 9:13, 22) Yesu a lo̱ki bane̱ tongwea na bebolo ba ndolo na byala ba muyao.

⁹ Mo̱ woko ben belēdi na Yesu e? Baise̱ na wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ na biane̱ ka moto ńe pī na nu be̱n pe̱ sibise̱ la ńolo e? Mo̱ ne be̱be̱ o bola bebolo besadi o bolea bane̱ e? Mo̱ ne muyao na bane̱ e?’

12-14. Ońola nje ebolo Yesu a bolino̱ biso̱ o bola e mawanano̱ lo̱ko̱mea e?

¹² Ońola nje di makusano̱ wumse̱ o bola ebolo Yesu a bolino̱ biso̱ e? Njo̱m ye jita, nde di mala kwalea ońola iwo̱.

¹³ Di be̱n bombwedi ba peti bwam. Yehova, Mombwed’asu Ńasam, a titi sango ebolo nu si bi masoma to̱ ńe njo. A memba ebolo di mabolano̱. (Bon. 6:10) A mabola pe̱ biso̱ ngudi o bola ebolo yena a bake̱no̱ biso̱. (2 Kor. 4:7; Gal. 6:5) Yesu, Kiṅ’asu, e nde eyembilan a bwam ka mudiedi. (Yohane 13:15) Batudu pe̱ bena ba mombweye̱ biso̱ ba makeka jembilane̱ Yesu, “mutated’a mido̱ngi nunde̱ne̱.” (Bon. 13:20; 1 Pet. 5:2) Ba mawe̱ o be̱ muyao, o jembe̱ bane̱, na be̱ pe̱ ngiń’a mulema niponda beno̱ o dese̱ na tata biso̱.

¹⁴ Di be̱n mako̱m ma peti bwam. Bato bape̱pe̱ to̱ bō̱ bena ba be̱n mako̱m mena me ndolo, n’ebolo e peti mweńa ka biso̱ ba titi. Dutea te̱: Di be̱n edube o bola ebolo na bonasango na bonańango bena ba be̱n bedangwedi ba bwam, nde bena ba si mo̱nge̱le̱ ná ba buki bane̱. Ba be̱n dibie̱ na so̱ṅtane̱, nde ba si masese̱, ba malanga pe̱ bane̱ ka bō̱ be bonde̱ne̱ buka babo̱. Ba si me̱ne̱ biso̱ buka te̱ ka babole̱ ebolo mwemba, nde ka mako̱m. Mu mulatako mwe ngińa kańena be be̱be̱ o bola longe̱ labu ońol’asu!

15. Ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ ebolo yena di mabolano̱ e?

¹⁵ Di be̱n ebolo e peti bwam. Ye nde ná di mokwe̱le̱ bato mbale̱ jombwea Yehova na sambwe̱le̱ pe̱ mpoṅ ma Diabolo. (Yohane 8:44) Satan a mańo̱so̱ bato na myūna mi dili ba titino̱ ná ba bambe̱. K’eyembilan, a mapula ná di dube̱ ná Yehova a si me̱nde̱ lakise̱ biso̱ ońola myobe di bolino̱, di titi pe̱ to̱ ná di to̱ndo̱be̱. E se̱ mūna bodilo na mpoṅ bonde̱ne̱ e! Mawuse̱ masu ma malakisabe̱ nde ke̱ di ‘po̱i na’ Kristo. Mbale̱ ńe nde ná Yehova a to̱ndi biso̱ be̱se̱. (Rom. 8:32, 38, 39) E se̱ muńe̱nge̱ yeno̱ o jongwane̱ bato o jokwa  lakisane̱ Yehova na je̱ne̱ pe̱ ne̱ni ba mawanano̱ mawengisan o malonge̱ mabu e!

16. Ne̱ni mūna Yesu a baise̱no̱ biso̱ ná di bambe̱ mweno̱ diwengisan na mine̱ jangame̱nno̱ bambe̱ e?

¹⁶ Mūna mwena Yesu a baise̱no̱ biso̱ ná di bambe̱ mwe diwengisan na mine̱ myūna jangame̱nno̱ bambe̱. K’eyembilan, bato jita ba yo̱ki wo̱lo̱ ba si be̱ pe̱ to̱ muńe̱nge̱ o su la buńa babu b’ebol’a musawedi. O diwengisan, je muńe̱nge̱ jita ke̱ di bo̱le̱ bolea Yehova na Kristo. Ponda iwo̱ di wo̱li jita o wa lasu l’ebolo, nde jangame̱n pe̱ ńakisane̱ biso̱me̱ne̱ o wala o ndongame̱n y’ebiamu me̱ne̱. Nde ponda iwo̱; o wa lasu la ni ndongame̱n di mabe̱ne̱ lo̱ko̱mea na ngudi. Nika ńe pe̱ mbale̱ ke̱ di po̱ngi miwe̱n o te̱ dikalo na tombise̱ pe̱ jokwa lasu la Bibe̱l la biso̱me̱ne̱. Bowe̱n di makusano̱ bwe bonde̱ne̱ buka ngudi di bolane̱no̱!

17. Nje jangame̱nno̱ so̱ṅtane̱ na njika jangame̱ye̱ pe̱ jangame̱nno̱ no̱ngo̱ e?

¹⁷ Jangame̱n so̱ṅtane̱ ná ngudi ńena mō̱ ńasu te̱ a be̱nno̱ e be̱n myoyo. Ońola nika, di no̱nge so̱ jangame̱ye̱ na myūna di mabambe̱no̱. K’eyembilan, je ná di ńamse̱ ngud’asu o pula ko̱ise̱ myam. Maka te̱ nje Yesu a kwalane̱no̱ eso̱mb’a m’bwaṅ ma moto ewo̱ e baise̱ mo̱ ná: “Nje nangame̱nno̱ bola, nde na kusa longe̱ la bwindea e?” Y’eso̱mb’a moto e ta e nibupe̱ Mbenda. E ta nde yangame̱n be̱ mot’a bwam ebanja Myango ma Bwam kaponda Marko mi makika ná Yesu a ta “a to̱ndo̱ mo̱.” Na Yesu a kwalane̱ mo̱ ná: “Ala, wandise̱ me̱se̱ o be̱nno̱, nde o ye bupe̱ mba.” Nde nu moto a ta a bwa ndutu, ebanja a ta a be̱ne̱ “bema jita” a si tano̱ be̱be̱ o jese̱le̱. (Marko 10:17-22) A bangi so̱ eko̱ko̱so̱ yena Yesu a bolino̱ mo̱, a benga be̱ mukom a “bema ba wase.” (Mat. 6:24) Nje wa o wusano̱ po̱so̱ e?

18. Nje jangame̱nno̱ bola ponda te̱, na ońola nje e?

¹⁸ E do̱li ná di bate jombwea ponda te̱ mambo me biso̱ mweńa o longe̱. Ońola nje e? Ná di be̱ mbaki ná je o bolane̱ ngud’asu na dibie̱. Eso̱mb’a moto ewo̱ e belabe̱ ná Mark mo̱ ná: “O pambo a ponda ńa mimbu jita no̱nge̱le̱ nde ná na ta na be̱ne̱ longe̱ di wam. Na ta nde paonia, nde nje e ta mba o mulopo e ta nde mo̱ni na ne̱ni be̱ne̱ longe̱ la m’bwe̱njē̱. Na si ta na so̱ṅtane̱ ońola nje longe̱ di tano̱ lā mba bodilo. Nde na timbi so̱ṅtane̱ ná na ta nde na bolane̱ dongo dinde̱ne̱ la pond’am na ngud’am o pulise̱ bwam bam, dine̱ dongo disadi pe̱ nde na tano̱ na bola Yehova.” Mark a po̱ngulane̱ mo̱nge̱le̱ mao na longe̱ lao ná a bate bolea Yehova. Mo̱ ná: “Ponda iwo̱ na ta be̱ na no̱ngo̱ mutaka ońola mo̱ni, nde na jongwane̱ la Yehova na Yesu, na timbi buka mitakisan mam.”

19. Ońola nje yeno̱ mweńa ná di be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n e?

¹⁹ Di me̱nde̱ benga kusa wumse̱ owas’a eko̱ko̱s’a Yesu yete̱na di boli mambo malalo. Laboso, di benge be̱ne̱ je̱ne̱ la mambo di te̱nge̱n. Ebol’a Yehova nde jeno̱ o bola, yangame̱n pe̱ nde o bolabe̱ kaponda mpuli mao. Je nde baboledi, Yehova pe̱ Sango ebolo. (Lukas 17:10) Di keki te̱ bola ebol’ao kaponda mpuli masu, ke̱ je nde o janane̱ eko̱ko̱so̱. To̱ ńaka e be̱ nde ngińa nē̱, e me̱nde̱ je̱nse̱ mo̱me̱ne̱ sese e wo̱lise̱ pe̱ mo̱me̱ne̱ yete̱na ponda ye̱se̱ e keki die̱le̱ mo̱me̱ne̱ na janane̱ pe̱ eko̱ko̱so̱ sango eno̱ o die̱le̱. O diwengisan, je ná di bola mambo ma betańsedi na buka pe̱ mitakisan di be̱nno̱ ke̱ di bupe̱ bediedi ba Yehova. O si dimbea ná to̱ moto a titi ná eka belondisedi ba mwano mao!​—Rom. 8:31; 1 Yohane 4:4.

20. Nje yangame̱n tute̱le̱ biso̱ o bambe̱ eko̱ko̱s’a Yesu e?

 ²⁰ Di londe̱ maba le nde ná, di bole ebolo na mo̱nge̱le̱ ma te̱nge̱n. Mpuli masu mwe nde ná di sese Tet’asu ńa ndolo, Yehova. Ba bena o ńo̱ṅo̱n a boso ba ta ba tutabe̱le̱ na mukubo to̱ bena ba ta nde bombwea bwam ba babo̱me̱ne̱ ba pomane̱ bo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ mabu, ba caka pe̱ eko̱ko̱s’a Yesu. (Yohane 6:25-27, 51, 60, 66; Fil. 3:18, 19) O diwengisan, ba bena ba ta ba tutabe̱le̱ na ndol’a ńo̱ngo̱ńo̱ngo̱ ńa Loba na ńa bonasango ba ta muńe̱nge̱ o bambe̱ y’eko̱ko̱so̱ o longe̱ labu le̱se̱ o wase, na dipita la bolea mwemba na Kristo o mo̱ń. Kapo̱ ka babo̱, di me̱nde̱ benga be̱ muńe̱nge̱ yete̱na di bambe̱ eko̱ko̱s’a Yesu na mo̱nge̱le̱ ma te̱nge̱n.

21. Bupisane̱ Mateo 6:31-33, nje jeno̱ ná di pite̱ na Yehova e?

²¹ Di londe̱ malalo le nde ná, di be̱ne̱ dipita ná Yehova a me̱nde̱ be̱ na biso̱. Di po̱si o jabea Loba longe̱ lasu na bola pe̱ ebolo na ngińa. Yesu ome̱le̱ biso̱ ná di me̱nde̱ takisabe̱. Nde je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ ngińa o lembe̱ to̱ njika mitakisan. Nika di mabatano̱ lembe̱, nika pe̱ nde di mabatano̱ be̱ ngińa. (Yak. 1:2-4) Omo̱ń a nika, je pe̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ nje di be̱nno̱ ńo̱ngi, ná Yesu a me̱nde̱ tata biso̱, na ná bonasango na bonańango asu pe̱ ba me̱nde̱ jembe̱ biso̱. (Langa Mateo 6:31-33; Yohane 10:14; 1 Tes. 5:11) Nje epe̱pe̱ di mapulano̱ e buki nika e?

22. Ońola njika njo̱m di me̱nde̱no̱ be̱ muńe̱nge̱ e?

²² Nu muto ńena Yesu a bo̱lise̱no̱ a kusi wumse̱ to̱ lo̱ko̱mea bo buńa me̱ne̱ a bo̱lisabe̱no̱. Nde a me̱nde̱ nde kusa lo̱ko̱mea la bwindea yete̱na a ta a timba be̱ mokwed’a Kristo. O mo̱nge̱le̱ ná a boli nde nje e? Yete̱na eko̱ko̱s’a Yesu nde a tano̱ a po̱so̱ o bambe̱, dutea te̱ bowe̱n a me̱nde̱no̱ be̱ne̱: a me̱nde̱ bolea o mo̱ń mwemba na Yesu! To̱ njika miwe̱n a po̱ngino̱ o bupe̱ Kristo mi me̱nde̱ nde be̱ to̱ lambo kobisan na bo bonam. E be̱ to̱ njika dipita di be̱nno̱​—longe̱ la bwindea o mo̱ń to̱ o wase​—e se̱ muńe̱nge̱ di me̱nde̱no̱ be̱ ná jemedi ben bebeledi ba Yesu ná: “Ya na mba!”