1. Njika ndutu bō̱ ba mabwano̱ ke̱ ńandolo a pangabe̱ e?

ŃANDOLO ńo̱ngo̱ mō̱ a pangabe̱ o mwemba e? Nika ńe ná e ńo̱so̱ mulema! Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Hilda mo̱ ná: “Ponda mom’am a wedino̱ ombusa 41 ma mbu ma diba, no̱nge̱le̱ ná nika nde ńe lambo la ndutu di buki me̱se̱ le ná di po̱ye̱ mba o longe̱. * Nde ponda mun’am a cakino̱ bebokedi, a caka pe̱ munj’ao na bana bao, na bo ndutu jita.”

2-3. Bupisane̱ Myenge 78:40, 41, ne̱ni Yehova a masengano̱ ke̱ muboled’ao mō̱ embe̱ o bolea mo̱ e?

² Dutea te̱ ndutu ńena Yehova a bono̱ ponda ange̱l iwo̱, yena i ta nde bana bao, i cakino̱ mo̱! (Yuda 6) Dutea pe̱ ne̱ni a tano̱ a senga o je̱ne̱ tumba la Israel lena a tano̱ a to̱ndo̱ di makwe̱me̱ mo̱ ponda ye̱se̱. (Langa Myenge 78:40, 41.) Be̱ mbaki ná Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń a mabwa pe̱ ndutu ke̱ muboled’ao mō̱ embe̱ o bolea mo̱. A bi nate̱na njika dikala be bete̱medi be mabwese̱no̱ wa ndutu. Na ndolo ńe̱se̱, a me̱nde̱ jembe̱ wa, a wanea pe̱ wa jongwane̱ le̱se̱ di mapule̱.

³ O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ nje weno̱ ná o bola ná o kusane̱ Yehova jongwane̱ yete̱na ńandolo ńo̱ngo̱ mō̱ embe̱ o bolea mo̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ bape̱pe̱ bena be o lembe̱ be bete̱medi o mwemba. Nde di se̱le̱ jombwea jo̱nge̱le̱ la bobe diwo̱ lena di s’angame̱nno̱ be̱ne̱.

4. Ne̱ni bayedi jita ba yo̱kino̱ senga oteten abu ke̱ mun’abu mō̱ embe̱ o bolea Yehova e?

⁴ Muna mō̱ embe̱ te̱ o bolea Yehova, bayedi ba yo̱ki jo̱nge̱le̱ ná ba si boli nje ye̱se̱ e ta e pula o jeka nika. Munasango mō̱ nu belabe̱ ná Luke a kwali nje e tombi ponda  mun’ao a pangabe̱no̱, mo̱ ná: “Na kumo o sa mbame̱ne̱. Na nik’e bola ná na kumwe nanga ndo̱t’a bobe. Ponda iwo̱ na ta be̱ nea mbembe, mulema mam mu ta mu ńo̱sea jita.” Munańango Elizabeth nu ta o mulemlem ma bete̱medi a ta nde a dutea ná: “Nga na si londe̱ nde m’bē̱ mam ma ńango a muna bwam e? Na mo̱nge̱le̱ ná na si po̱ngi miwe̱n me̱se̱ o jokwe̱le̱ mun’am o to̱ndo̱ Yehova.”

5. Nja nu be̱n njo̱m yete̱na moto embe̱ o bolea Yehova e?

⁵ Di s’angame̱n dimbea ná Yehova a boli mō̱ ńasu te̱ wonj’a bepo̱sedi. Nik’e mapula so̱ nde kwala ná moto te̱ e wonja o po̱so̱ bolea mo̱ to̱ ke̱m. Bana bō̱ ba po̱si o bolea Yehova, be pe̱ mo̱ jemea to̱ná ba si be̱nno̱ bayedi ba mabole̱ babo̱ eyembilan a bwam. Bayedi bape̱pe̱ ba mabola me̱se̱ o bongwa bana babu kaponda bete̱sedi ba Bibe̱l, nde ombusa ponda ba bana ba membe̱ o bolea Yehova. Moto te̱ so̱ nde a mano̱nge̱ bedomsedi o bolea Yehova. (Yos. 24:15) Ońola nika so̱ nde bayedi bena ba mabwe̱ ndutu ońolana mun’abu embe̱ o bolea Yehova ba s’angame̱nno̱ jo̱nge̱le̱ ná babo̱ nde ba be̱n njo̱m!

6. Ne̱ni muna eno̱ ná a senga ke̱ sango to̱ ńango a pangabe̱ e?

⁶ Ponda iwo̱, muyedi mō̱ e ná embe̱ o bolea Yehova, nde a caka pe̱ na mbia mao. (Mye. 27:10) Nika ńe ná e takise̱ muna jita, nu me̱ne̱ nde bayedi bao ka byembilan ba bwam angame̱nno̱ bupe̱. Esther, ńena sango ao a pangabe̱ mo̱ ná: “Na ta be̱ nea mbembe ebanja na so̱ṅtane̱ ná sango am a si caki mbale̱ buka te̱. A no̱ngi nde bedomsedi na mo̱me̱ne̱ ná a si mabolea pe̱ Yehova. Na to̱ndi sango am, ońola nika ponda a pangabe̱no̱, na ta na takea mo̱ jita. Na ta na mo̱me̱ne̱ na pambilane̱.”

7. Ne̱ni Yehova a masengano̱ ońola muna nu be̱n muyedi nu pangabe̱ e?

⁷ A bana, le ná lo bwa ndutu jita yete̱na sango ańu to̱ ńango ańu a pangabe̱! Nde son, be̱ mbaki ná Yehova pe̱ a bi ndutu ńe bińo̱ o mulema. A to̱ndi bińo̱, e pe̱ muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná le mo̱ jemea, nik’e mabwese̱ pe̱ bonasango na bonańango ańu o mwemba muńe̱nge̱. Lo si dimbea pe̱ to̱ ná lo titi njo̱m a bedomsedi ba bayedi bańu. Ka nje te̱ e kwalabe̱no̱ omo̱ń, Yehova a boli moto te̱ wonja o po̱so̱ bolea mo̱ to̱ ke̱m. Nu na nu te̱ nu bake̱ ńolo na nu dubisabe̱ angame̱n “bambe̱ mao mūna.”—Gal. 6:5.

8. Nje belongi ba mbia be jemea beno̱ ná be bola niponda beno̱ jenge̱le̱ ná ńandolo ńabu nu pangabe̱ a timbe na Yehova e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ ““ Timba na Yehova.”)

⁸ Moto mō̱ o to̱ndino̱ embe̱ te̱ o bolea Yehova, e te̱nge̱n ná o be̱ne̱ dipita ná buńa bō̱ a me̱nde̱ timba na Yehova. Nje weno̱ ná o bola niponda weno̱ jenge̱le̱ e? We ná wombwea ja lo̱ngo̱ la bwam o mbad’a mudī. Bola la nika di me̱nde̱ bola ná o be̱ eyembilan a bwam ońola bene̱ belongi ba mbia, na mo̱me̱ne̱ yen ebe ońola nu nu pangabe̱. Nik’e me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ wa o lembe̱ ndutu ńe wa o mulema. Di kwaleye mambo mō̱ weno̱ ná o bola ná te̱ite̱i.

9. Nje weno̱ ná o bola ná dube̱ lo̱ngo̱ di benge be̱ ngińa e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Bepasi ba Bibe̱l be malo̱ke̱ ke̱ ńandolo ńo̱ngo̱ mō̱ embe̱ o bolea Yehova.”)

⁹ Bola me̱se̱ ná dube̱ lo̱ngo̱ di benge be̱ ngińa. Ye mweńa jita ná o benge jembe̱ wame̱ne̱ na bene̱ belongi ba mbia. Ne̱ni weno̱ ná o bola nika e? Ná o kusane̱ Yehova ngińa, benga langa Eyal’ao, dutea o nje o malangano̱, ukea pe̱ o ndongame̱n a mwemba. Joanna, ńena sango na munańango ao ba caki mbale̱ mo̱ ná: “Bolanga ba myango ma bato Bibe̱l e makwaleano̱ ka Este̱r, Hiob, Yose̱f, na Yesu bo boli ná na bate be̱ne̱ mulema mu sibi. Byembilan babu be lo̱ki mulema mam, bongwane̱ pe̱ mba o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam. Na so̱i pe̱ ná myenge masu ma tobotobo mi membe̱ na mbale̱.”

10. Ne̱ni epas’a Myenge 32:6-8 e mongwane̱no̱ biso̱ o lembe̱ ndut’a mulema e?

¹⁰ Tele̱ye̱ Yehova mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱. O mabwa te̱ ndutu, o si wo̱lo̱ kane̱. Benga so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná ongwane̱ wa o je̱ne̱ mambo kapo̱ ka mo̱, na ná a ‘lee̱ wa, na bīse̱ pe̱ wa ngea wangame̱nno̱ dangwa.’ (Langa Myenge 32:6-8.) Ye mbale̱ ná ye ná e be̱ ndutu o langwea Yehova ne̱ni o masengano̱ ná te̱ite̱i. Nde Yehova a bi bwambwam ndutu ńe wa o mulema. A to̱ndi wa jita, a mapula pe̱ ná o tele̱ye̱ mo̱ mulema mo̱ngo̱ mwe̱se̱.—Bbu. 34:6; Mye. 62:8, 9.

11. Bupisane̱ Bonahebe̱r 12:11, ońola nje jangame̱nno̱ lakisane̱ beko̱kisedi ba Yehova e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “ Pangabe̱ o bebokedi di malee̱ ndolo Yehova a be̱nedino̱ biso̱.”)

¹¹ Sue̱le̱ bedomsedi be no̱ngo̱be̱ na batudu. Pangabe̱ o bebokedi le nde dongo diwo̱ la bete̱sedi ba Yehova. Beko̱kisedi  a mawaneano̱ baboledi bao ba ndolo be nde ońola bwam babu, name̱ne̱ pe̱ na ońola bwam ba nu nu boli bobe. (Langa Bonahebe̱r 12:11.) Bō̱ o mwemba be ná ba kwala ná bedomsedi bena batudu ba no̱ngino̱ be si te̱nge̱n. Nde o si dimbea ná ba bato ba si yo̱ki to̱ndo̱ kwalea ońola mambo ma bobe mena nu nu pangabe̱ a bolino̱. Nde di si bi pe̱ to̱ nje ye̱se̱ e tombi. Be̱ so̱ mbaki ná batudu bombwedi bete̱sedi ba Bibe̱l ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ obiana ba mano̱ngo̱ bedomsedi o bwam ná ba kaise̱ “ońola Yehova.”—2 Mya. 19:6.

12. Njika tombwane̱ bō̱ ba kusino̱ ońolana ba sue̱le̱ beko̱kisedi ba Yehova e?

¹² O sue̱le̱ te̱ bedomsedi bena batudu ba no̱ngino̱, yen ebe o me̱nde̱ jongwane̱ ńandolo nu pangabe̱ o timba na Yehova. Elizabeth di kwaledino̱ son a ponda mo̱ ná: “Si be̱ne̱ la mulatako to̱ mō̱ na mun’asu nu ta nu pangabe̱ di ta biso̱ ndutu jita. Nde ombusa mo̱ timba na Yehova, embi ná bedomsedi be no̱ngo̱be̱ be ta be te̱nge̱ne̱. Na ponda a timbi timbise̱le̱ masoma ońola belēdi nika ńokwe̱le̱no̱ mo̱. Noko ná beko̱kisedi ba Yehova be te̱nge̱n ponda ye̱se̱.” Mark, mom’a Elizabeth a bati ná: “Eyeka ponda ombusa nika, mun’asu ńa mome a langwedi mba ná, lambo diwo̱ di boli mo̱ ńo̱ng’a timba na Yehova di ta nde ná di si ta di be̱ne̱ mulatako to̱ mō̱ na mo̱. Ne muńe̱nge̱ jita ná Yehova ongwane̱ biso̱ o lee̱le̱ sengane̱.”

13. Nje ye ná yongwane̱ wa o lo̱ko̱ ndutu ńe wa mulema e?

¹³ Kwala na mako̱m ma maso̱ṅtane̱ besengedi bo̱ngo̱. Tombise̱ ponda na kriste̱n you ye ná yongwane̱ wa o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam. (Min. 12:25; 17:17) Joanna, di kwaledino̱ omo̱ń mo̱ ná: “Na ta ne̱ne̱ ná ne muso̱lo̱ki. Nde na kwalino̱ na mako̱m na lakisanno̱, nika ńongwane̱ mba jita.” Nje weno̱ ná o bola yete̱na bō̱ o mwemba ba makwala mambo ma masengise̱ wa sese e?

14. Ońola nje jangame̱nno̱ benga “we̱lisane̱ mō̱ na nune̱, [na] lakisane̱ pe̱ mō̱ na nune̱ mawuse̱” e?

¹⁴ We̱lisane̱ bonasango na bonańango. O s’o̱nge̱le̱ ná bato be̱se̱ ba me̱nde̱ nde kwala mambo ma bwam mo̱ na mo̱. (Yak. 3:2) To̱ mō̱ ńasu a titi ke̱nge̱nge̱, o si be̱ so̱ manáka yete̱na bō̱ ba si bi nje kwala to̱ yete̱na ba makwala mambo ma masengise̱ wa sese esibe̱ babo̱ boṅsane̱. O̱nge̱le̱ man malea ma Paulo ná: “We̱lisane̱ mō̱ na nune̱, lakisane̱ pe̱ mō̱ na nune̱ mawuse̱, yete̱na mō̱ a be̱nedi nupe̱pe̱ njo̱m.” (Kol. 3:13) Munańango mō̱ ńena nu ta nu be̱ne̱ elong’a mbia ewo̱ e pangabe̱ mo̱ ná: “Yehova ongwane̱ mba o lakise̱ bonasango bena ba kwali mambo ma sengise̱ mba sese ke̱ be o pula jembe̱ mba.” Nje mwemba mweno̱ ná mu bola o jongwane̱ belongi ba mbia be jemea e?

15. Nje ye ná yongwane̱ belongi ba mbia ba nu nu pangabe̱ e?

¹⁵ Be̱ muyao na belongi ba mbia be  jemea. Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Maria embi ná a ta a bwa bo̱ngo̱ o wala o ndongame̱n ombusa pangabe̱ la munańango ao ńa mome. Mo̱ ná: “Na ta na bwa bo̱ngo̱ jombwea nje bato ba me̱nde̱no̱ kwala. Nde bonasango na bonańango jita pe̱ ba bo ndutu ońola nje e tombi. Ba si to̱pi pe̱ to̱ mambo ma bobe jombwea munańango am nu pangabe̱. Na matimbise̱le̱ babo̱ masoma jita ońola nika, na si ta muso̱lo̱ki o ni pond’am ńa ndutu.” Munańango nupe̱pe̱ a kwali ná: “Ombusa pangabe̱ la mun’asu, mako̱m ma tiki ma po̱i lo̱ko̱ biso̱. Bō̱ bembi ná ba si bi to̱ nje kwala. Bape̱pe̱ bei mbembe na mba, bane̱ pe̱ ba tilea mba maleta ma membe̱. Nje ba bolino̱ yembe̱ mba jita!”

16. Ne̱ni mwemba mweno̱ ná mu benga lo̱ko̱ na jongwane̱ belongi ba mbia ba moto nu pangabe̱ e?

¹⁶ Benga sue̱le̱ belongi ba mbia be jemea. Tatan nde ba be̱nno̱ ńo̱ng’a ndol’ango̱ na jongwane̱ lo̱ngo̱ buka kwaṅ. (Bon. 10:24, 25) Ponda iwo̱, belongi ba mbia ba moto nu pangabe̱ be yo̱ki maka ná bato bō̱ o mwemba ba si mapula pe̱ kwala na babo̱, e be̱ nde biana babo̱ pe̱ ba pangabe̱ nde. Di s’angame̱n bola nika! Jangame̱n sesa na jembe̱ tobotobo bana ba ba bena ba caki mbale̱. Maria, ńena mom’ao a pangabe̱ nde a caka pe̱ mbia mo̱ ná: “Mako̱m mam mō̱ ma po̱i ombo’am, na babo̱ bipe̱ da, nde bongwane̱ pe̱ mba na bana bam o tombise̱ jokwa la ndabo a mbia. Ba so̱ṅtane̱ ndut’am, bea pe̱ mbembe na mba. Ba ta pe̱ ba lingea mba ponda bato ba tano̱ ba kwala mambo ma mpoṅ jombwea mba. Bembe̱ mba jita!”—Rom. 12:13, 15.

17. Ne̱ni batudu beno̱ ná bongwane̱ ba be o lembe̱ bete̱medi ba ndutu e?

¹⁷ A batudu, bińo̱ bola nje ye̱se̱ ye o ngud’ańu o jembe̱ belongi ba mbia be jemea. Lo be̱n m’bē̱ ma tobotobo mwe nde ma lo̱ko̱ ba bena ba be̱n elong’a mbia yembe̱ o bolea Yehova. (1 Tes. 5:14) Embe̱ babo̱ oboso na ombusa ndongame̱n. Pe̱pe̱le̱ babo̱, lo kane̱ pe̱ na babo̱. Te̱ dikalo na babo̱, to̱so̱ bele̱ babo̱ o jowe̱ lańu la ndabo a mbia. Ye mweńa ná batudu  bombweye ba bena be o lembe̱ bete̱medi ba ndutu, ba lee̱le̱ pe̱ babo̱ muyao na ndolo.—1 Tes. 2:7, 8.

18. Bupisane̱ 2 Petro 3:9, nje Loba a mapulano̱ ońola ba bembe̱ o boleye̱ mo̱ e?

¹⁸ Yehova “a si mapula ná dongo ba bumbe, nde ná be̱se̱ bate̱le̱.” (Langa 2 Petro 3:9.) To̱ e be̱ nde ná moto a boli bobe bonde̱ne̱, longe̱ lao le te̱ nde tiki o miso̱ ma Yehova. O si dimbea ná Yehova a sawo mususedi munde̱ne̱, nika ńe nde longe̱ la Mun’ao ńandolo, ońola mō̱ ńasu te̱. Yehova a mawasa jongwane̱ na ndolo ba bena bembe̱ o boleye̱ mo̱ ná ba timbe na mo̱. Ka nje te̱ munia ma muna nu pimbedi ma Yesu mu malee̱no̱, Yehova a pite̱ ná ba me̱nde̱ timba na mo̱. (Lukas 15:11-32) Jita la ba bena ba caki mbale̱ ba timbi pe̱te̱ na Sango abu ńandolo ńe o mo̱ń. Nde mwemba pe̱ mu kasa babo̱ na muńe̱nge̱ mwe̱se̱. Elizabeth ńena di kwaledino̱ we̱nge̱ a bo muńe̱nge̱ jita ponda mun’ao a timbino̱ o bebokedi. Mo̱ ná: “Bato jita ba kwalane̱ biso̱ ná di si bo̱lo̱ne̱ dipita, na matimbise̱le̱ babo̱ masoma jita.”

19. Ońola nje jeno̱ ná di benga lakisane̱ Yehova e?

¹⁹ Je ná di benga lakisane̱ Yehova. A si me̱nde̱ bola biso̱ bediedi be masengise̱ biso̱ sese to̱ buńa. E nde Sango ńe muyao na ndedi, nu to̱ndi pe̱ be̱se̱ bena ba to̱ndi mo̱ na ba maboleye̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱. Be̱ mbaki ná Yehova a si me̱nde̱ caka wa o pond’a ndutu. (Bon. 13:5, 6) Mark di kwaledino̱ we̱nge̱ mo̱ ná: “Yehova a si caki biso̱ to̱ buńa. A me̱nde̱ pe̱ benga jongwane̱ biso̱ ponda te̱ jeno̱ o mitakisan.” Yehova a me̱nde̱ benga bola wa “ngińa ni pakapakan.” (2 Kor. 4:7) E, we ná o benga be̱ jemea na be̱ne̱ pe̱ dipita to̱ e be̱ nde ná ńandolo embe̱ o bolea Yehova.