1-2. (a) Bupisane̱ Minia 16:31, ne̱ni jangame̱nno̱ je̱ne̱ ba ba mákokwe̱ mimbu e? (b) Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jalabe̱ o din jokwa e?

MŌNDA ma mpesa mō̱ mwe o Amerika we̱ni bato beno̱ ná be̱ne̱ madale ma tiki ka daimo̱n ma nanga owas’a mińangadu. Nde ma madale ma si bedi sangisabe̱ ńai beno̱ ná ba bolane̱ mo̱ o po̱ngo̱ misanga. Bato jita ba makata so̱ mo̱ esibe̱ babo̱ so̱ṅtane̱ ná madale ma tiki ma.

² Kapo̱ ka ma madale, bonasango na bonańango asu ba mákokwe̱ mimbu be biso̱ tiki jita. Eyal’a Loba e makobisane̱ babo̱ na ekoto. (Langa Minia 16:31; 20:29) Nde je ná di s’e̱ne̱ ná ban bonasango be tiki. Beso̱mbe̱ bena be membe̱ mweńa ma bato ba mákokwe̱ mimbu be ná be tombwane̱ lambo lena di buki to̱ njika m’bwaṅ mupe̱pe̱. O din jokwa, di me̱nde̱ jalabe̱ myuedi milalo: Ońola nje ba ba mákokwe̱ mimbu beno̱ Yehova tiki e? Ońola nje beno̱ mweńa ońola bebokedi ba Yehova e? Nje jeno̱ ná di bola ná jokwe n’eyembilan abu e?

3. Bupisane̱ Myenge 92:13-16, ońola nje ba ba mákokwe̱ mimbu beno̱ Yehova tiki e?

³ Ba ba mákokwe̱ mimbu be Yehova Loba tiki jita. A mombwa nde mot’abu ńa teten, a bi bede̱mo babu ba bwam, be bede̱mo be pe̱ mo̱ tiki. E muńe̱nge̱ ke̱ ba ba mákokwe̱ mimbu ba matombe̱le̱ beso̱mbe̱ dibie̱ lena ba tombwane̱no̱ niponda ńe̱se̱ beno̱ bolea Yehova. (Hiob 12:12; Min. 1:1-4) Yehova a to̱ndi pe̱ titimbe̱ ba malee̱le̱no̱. (Mal. 3:16) Ba lembe̱ mitakisan jita o longe̱ labu,  nde ba bengi te̱ nde be̱ne̱ye̱ Yehova dube̱ di bam. Dipita labu o nin we̱nge̱ le ngińa buka ponda ba botedino̱ jokwa mbale̱. Yehova a to̱ndi pe̱ babo̱ ońolana ba mabenga kwalea ońola dina lao ‘to̱ná ba mádunano̱.’—Langa Myenge 92:13-16.

4. Njika mo̱nge̱le̱ me ná ma lo̱ko̱ bonasango na bonańango ba mákokwe̱ mimbu e?

⁴ Yete̱na o máduna, be̱ mbaki ná Yehova a si dimbedi ebolo yena o bolino̱ o mińa mi tombi. (Bon. 6:10) O sue̱le̱ ebol’a dikalo na ko̱di, nik’e bwese̱ pe̱ Yehova muńe̱nge̱ jita. O lembe̱ mitakisan, nate̱na mi mena mi bwese̱ wa ndutu tobotobo. O lee̱le̱ sengane̱, o lingea bete̱sedi ba Bibe̱l be te̱m ná sim, o bambe̱ m’bē̱ jita, nde o longa pe̱ bape̱pe̱. O we̱ na ngud’ango̱ ńe̱se̱ o bupe̱ mawengisan jita mena bebokedi ba Yehova be wanno̱. O sue̱le̱ pe̱ bape̱pe̱ bena be o ebol’a pond’a mususu. Yehova Loba a to̱ndi wa jita ońolana o mabenga be̱ jemea. A kakane̱ ná “a si mese̱le̱ basangedi bao”! (Mye. 37:28) A mabola pe̱ wa nin mbaki: “Na mabambe̱ [wa] natē̱ ńue̱ i busa [wa] o mulopo.” (Yes. 46:4) O s’o̱nge̱le̱ so̱ ná nika o mádunano̱, o titi pe̱ mweńa ońola bebokedi ba Yehova. We mweńa jita!

5. Nje ba ba mákokwe̱ mimbu ba s’angame̱nno̱ dimbea e?

⁵ Bato ba mákokwe̱ mimbu be ná bongwane̱ bebokedi ba Yehova o mambo jita. To̱ná yen ebe ba si be̱nno̱ pe̱ ngudi ka kwaṅ, ba be̱n dibie̱ la longe̱ dinde̱ne̱ lena ba tombwane̱no̱ mi mimbu me̱se̱. Yehova e ná a benga bolane̱ babo̱ o mbadi jita, ka nje te̱ byembilan ba kwaṅ na ba we̱nge̱ be malee̱no̱.

6-7. Bola byembilan be mawe̱ o Bibe̱l ba bato ba ta ba mákokwe̱ mimbu bena ba namsabe̱ ońola jemea labu.

⁶ Je ná di so̱ o Bibe̱l byembilan ba bwam ba bato ba jemea bena ba boledi Yehova nate̱na o bodun babu. K’eyembilan, Mose a ta a mábe̱ne̱ 80 ma mbu ponda a botedino̱ bolea Yehova ka muto̱ped’a mudī na ka nupo̱so̱be̱ o die̱le̱ tumba la Israel. Yehova a bengi bolane̱ Daniel ka muto̱ped’a mudī to̱ ponda a  tano̱ a mábe̱ne̱ yen ebe buka 90 ma mbu. Ńamuloloma Yohane pe̱ a ta a mábe̱ne̱ lambo ka 90 ma mbu na lambo ponda a tilino̱ kalat’a Bebīsedi na ngiń’a mudī musangi.

⁷ Jita la bato ba jemea bape̱pe̱ ba si ta bato ba busi mina, ońola nika bato ba si wusa pomane̱ maka babo̱. Nde Yehova mo̱ a maki babo̱, nde a namse̱ pe̱ babo̱ ońola jemea labu. K’eyembilan Bibe̱l e si makwalea jita ońola Simeon ńena ‘nu ta moto nu te̱m na sim na nu mabwe̱ Loba bo̱ngo̱,’ nde Yehova a ta a bia mo̱ bwam, a boli pe̱ mo̱ edube o je̱ne̱ Yesu ke̱ e mwe̱nge̱ ma muna, na o to̱po̱ edinge̱ jombwea nu muna na ńango. (Lukas 2:22, 25-35) O̱nge̱le̱ pe̱ muto̱ped’a mudī ńa muto Hana ńena nu ta nde mukusa. A ta a mábe̱ne̱ 84 ma mbu, nde “a si ta ese̱le̱ yo̱mbo̱ o tempe̱l.” Yenga lao la tempe̱l di wanedi mo̱ tombwane̱ ońolana mo̱ pe̱ e̱n Yesu ke̱ e mwe̱nge̱ ma muna. Simeon na Hana ba ta Yehova tiki jita.—Lukas 2:36-38.

8-9. Nje mikusa mi mabengano̱ bola e?

⁸ O nin we̱nge̱, jita la ba bena ba mákokwe̱ mimbu be nde eyembilan a bwam ońola beso̱mbe̱. Jombweye eyembilan a munańango Lois Didur. A ta nde a be̱ne̱ 21 ma mbu ponda a botedino̱ bolea ka paonia ńa tobotobo o Kanada. Ombusa nika, mo̱ na mom’ao John ba tombise̱ mimbu jita o ebol’ebondo. Ombusa ponda, ba boledi o Bete̱l ńa Kanada buka 20 ma mbu. Ponda Lois a po̱ino̱ 58 ma mbu, mo̱ na John ba belabe̱ o bolea o Ukre̱n. Nje ba bolino̱ e? Mo̱ bo̱nge̱le̱ nde ná ba máduna jita ná bale bolea o ekombo epe̱pe̱ e? Bemedi y’eto̱ti, na John a po̱so̱be̱ o bolea ka elong’a Dibe̱le̱ di madie̱le̱ mukanjo m’ebolo. Ponda John a wedino̱ mbu 7 ombusa nika, Lois a no̱ngi bedomsedi o walane̱ ebol’ao oboso. Tatan Lois a mábe̱ne̱no̱ 81 ma mbu, e o benga bolea o mbia ma Bete̱l ma Ukre̱n na jemea.

⁹ Ye ná e po̱ ná mikusa mō̱ ka Lois mi s’e̱ne̱ne̱ pe̱ jita ka nje te̱ e tano̱ ponda bome babu ba tano̱ longe̱, nde ba bonańango ba dia te̱ nde tiki jita. Yehova a to̱ndi bonańango bena ba sue̱le̱ bome babu mimbu jita, na bena be o benge̱ boleye̱ mo̱ na mulemlem ma ko̱di. (1 Tim. 5:3) O sumo te̱ nika, ba membe̱ pe̱ beso̱mbe̱ jita.

10. Ne̱ni Tony eno̱ eyembilan a bwam e?

¹⁰ Ba bena ba mákokwe̱ mimbu bena ba dibangan o mandabo pe̱ be tiki  jita. K’eyembilan, munasango Tony a nija nde owe̱ni ba mabongwano̱ badun ba bato. A dubisabe̱ nde o Pennsylvania o Amerika, o Dingindi 1942 ke̱ a be̱n 20 ma mbu. Son a ponda ombusa nika, a bangi so̱lo̱ o ebol’a sonja, na mo̱ a lomabe̱ o beboa ońola mbu miba n’epasi. Mo̱ na munj’ao Hilda ba kokise̱ bana baba o mbale̱. Tony a boledi mbu milalo o myemba milalo ka mudie̱le̱ dibe̱le̱ la batudu na ka muboled’ebondo. A ta a pe̱pe̱le̱ mandabo ma beboa, a die̱le̱ pe̱ ndongame̱n na mokwa ma Bibe̱l owo. Tatan Tony a mábe̱ne̱no̱ 98 ma mbu, a dia te̱ nde a mabolea Yehova. A mapo̱ngo̱ miwe̱n minde̱ne̱ o bolea Yehova na ngud’ao ńe̱se̱ mwemba na bonasango na bonańango ba mwemba mao!

11. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱ ná ba ba mákokwe̱ mimbu bena ba dibangan o mandabo be biso̱ tiki e?

¹¹ Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ba ba mákokwe̱ mimbu bena ba dibangan o mandabo edube e? Epolo ye̱ne̱ne̱ te̱, batudu be ná bongwane̱ babo̱ k’eyembilan o jukea to̱ senga ndongame̱n, na o te̱ dikalo. Je ná di lee̱le̱ ná di mombwea babo̱ ke̱ di mape̱pe̱le̱ babo̱ to̱ ke̱ di mabele̱ babo̱ o musinga. Di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, je ná di dimbea ba bonasango na bonańango ba mákokwe̱ mimbu. Je te̱ kwala na babo̱, ye ná e be̱ bō̱ babu ndutu o kwalea jombwea babo̱me̱ne̱, bō̱ pe̱ be ná bo̱nge̱le̱ ná ba s’angame̱n bola nika. Nde di me̱nde̱ tombwane̱ jita ke̱ di no̱ngi ponda o baise̱ babo̱ myuedi na sengane̱ babo̱ ke̱ ba makwalane̱ biso̱ muńe̱nge̱ mwena ba bono̱ o bebokedi ba Yehova.

12. Nje jeno̱ ná di so̱ o mwemba masu e?

¹² Je ná di be̱ mańaka o bia ná di be̱n o mwemba masu byembilan ba bwam ba bonasango na bonańango ba jemea bena ba mákokwe̱ mimbu. Munańango Harriette a boledi Yehova na jemea mimbu jita o mwemba mao o Ńu Jersey o Amerika. Ombusa ponda na mo̱ ala ja na mun’ao. Bonasango ba mwemba mao ma peńa ba no̱ngino̱ ponda o bia mo̱, ba so̱i ná e nde munańango ńe tiki jita. Embe̱ babo̱ na myango ma ebol’a dikalo niponda okono̱ mbale̱ ka nged’a boso la mbu 1925. A ta nde a dangwane̱ sisako a masonga ponda ye̱se̱ ke̱ a mala dikalo, ońolana a wusa damabe̱le̱ o to̱ njika ponda. A timbi wala o beboa ngedi iba o mbu 1933, we̱ni a tombise̱no̱ woki po̱. Mom’ao nu titi Mboṅ a Yehova a ta a sue̱le̱ mo̱. Niponda a tano̱ o beboa, mo̱ nde a ta a bongwa bana babu balalo. Na mbale̱, ba ba mákokwe̱ mimbu ka Harriette bangame̱n edube!

13. Nje jokono̱ jombwea epol’a mweńa yena ba ba mákokwe̱ mimbu ba be̱nno̱ o bebokedi ba Yehova e?

¹³ Bonasango na bonańango asu ba mákokwe̱ mimbu be mweńa jita ońola Yehova na bebokedi bao. Be̱n ne̱ni Yehova a namse̱no̱ babo̱me̱ne̱ na bebokedi bao o mbadi jita. Ba busane̱ belēdi ba mweńa o mawuse̱ mena ba po̱ngino̱. E̱ne̱ nde babo̱ ka “tongo a dibie̱,” nde o toe pe̱ o dibie̱ labu. (Min. 18:4) O no̱ngi te̱ ponda o jokwa bia babo̱, o me̱nde̱ jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱ nde wokwa pe̱ mambo jita!

14. Nje Ndimbisedi 32:7 e mome̱le̱no̱ beso̱mbe̱ o bola e?

¹⁴ Wasa ná o kwale na babo̱. (Langa Ndimbisedi 32:7.) Ye mbale̱ ná ba si me̱ne̱ pe̱ bwam, ba si madangwa pe̱ ná pe̱le̱pe̱le̱, na ná ba si mato̱po̱ pe̱ na doi la mo̱ń, nde milema mabu mi dia te̱ nde mi mumba, ba po̱ngi pe̱ miwe̱n ná ba be̱ne̱ “dina la bwam” o mbasanedi ma Yehova. (Mul. 7:1) O̱nge̱le̱ ońola nje beno̱ Yehova tiki. Benga lee̱le̱ babo̱ edube. Embilane̱  Elisa. A puli be̱ na Elia nate̱ o buńa bao bosukan. Elisa a langwedi Elia ngedi ilalo ná: “Na si masumwe̱ na wa tom.”—2 Ki. 2:2, 4, 6.

15. Njika myuedi jeno̱ ná di baise̱ ba ba mákokwe̱ mimbu e?

¹⁵ Baise̱ ba ba mákokwe̱ mimbu myuedi o lee̱ babo̱ ná o mombwea babo̱. (Min. 1:5; 20:5; 1 Tim. 5:1, 2) Baise̱ babo̱ myuedi ka min: “Ponda o tano̱ eso̱mbe̱, nje e boli wa mbaki ná o máso̱ mbale̱ e?” “Ne̱ni mambo ma po̱yedi wa o longe̱ mongwane̱no̱ wa o bata sisea Yehova be̱be̱ e?” “Nje yongwane̱ wa o kombe̱ muńe̱nge̱ mo̱ngo̱ o ebol’a Yehova e?” (1 Tim. 6:6-8) Ombusa nika, lambe̱ toi o senga myango mabu.

16. Ne̱ni eso̱mbe̱ na moto nu mákokwe̱ mimbu beno̱ ná ba tombwane̱ ke̱ ba makwala e?

¹⁶ Eso̱mbe̱ ye te̱ kwala na moto nu mákokwe̱ mimbu, babo̱ babane̱ nde ba matombwane̱. (Rom. 1:12) Bińo̱ beso̱mbe̱ lo me̱nde̱ bata be̱ mbaki ná Yehova a mombwea tumba lao, nu nu mákokwe̱ mimbu pe̱ a me̱nde̱ je̱ne̱ ná ba mabola mo̱ edube. A me̱nde̱ be̱ muńe̱nge̱ o langwea bińo̱ minam me̱se̱ mena a kusane̱no̱ Yehova.

17. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná ba ba mákokwe̱ mimbu ba mabata nde do̱lo̱ na ponda e?

¹⁷ Mpesa m’eboko mu mabo̱mbo̱ na ponda, nde ba bena be Yehova jemea ba mabata nde do̱lo̱ o miso̱ mao etum te̱ mińa mi matombano̱. (1 Tes. 1:2, 3) Ońola nje nika ńeno̱ mbale̱ e? Ońolana mi mimbu me̱se̱, bese̱le̱ ná mudī ma Yehova mu longe babo̱, mongwane̱ pe̱ babo̱ o sa bede̱mo ba bwam. Etum te̱ di mabatano̱ jokwa bia bonasango na bonańango asu ba mákokwe̱ mimbu, di bata bola babo̱ edube nde jese̱le̱ pe̱ ná bokwe̱le̱ biso̱ mambo ba bińo̱, ba me̱nde̱ bata be̱ biso̱ tiki jita!

18. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o jokwa di bupe̱ e?

¹⁸ Mwemba mu mabata be̱ ngińa ke̱ ba ba mákokwe̱ mimbu be tiki o miso̱ ma beso̱mbe̱, na ke̱ beso̱mbe̱ pe̱ be tiki o miso̱ ma ba ba mákokwe̱ mimbu. O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ kwalea ne̱ni ba ba mákokwe̱ mimbu beno̱ ná ba lee̱ ná beso̱mbe̱ be o mwemba be babo̱ tiki.