1-2. Ne̱ni Yehova a bolino̱ ná di we̱le̱ be̱ belongi ba mbia mao e, na ońola nje e?

YEHOVA a bele̱ biso̱ ná di be̱ belongi ba mbia mao mu mowe̱ mo̱. E se̱ bebeledi ba ndo̱n e! Mbia masu mu longedi nde na bato bena ba bake̱ babo̱me̱ne̱ na Loba, na bena ba dube̱ jabea la diko̱ti la Mun’ao. Mbia masu mwe nde mbia mwe bonam. Di be̱n longe̱ di be̱n janda nin we̱nge̱, je pe̱ muńe̱nge̱ ná kie̱le̱ ni maye̱ di me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ di si be̱n su​—e be̱ o mo̱ń to̱ o Paradisi o wase.

² Yehova a sawo mususedi munde̱ne̱ ná di we̱le̱ be̱ belongi ba mbia mao. A boli nde nika ońolana a to̱ndi biso̱. (Yohane 3:16) ‘Jandabe̱ na mususedi munde̱ne̱.’ (1 Kor. 6:20) Tongwea na diko̱ti, Yehova a boli ná di we̱le̱ be̱ne̱ mulatako ma batabata na mo̱. Nika ńe biso̱ edube o bele̱ Moto ńe nunde̱ne̱ buka be̱se̱ o misipo ná Tete̱. Ka nje pe̱ je̱nno̱ o jokwa di se̱le̱, Yehova nde e Tete̱ nu buki be̱se̱.

3. Njika myuedi jeno̱ ná di baise̱ e? (Ombwa pe̱ edinge̱le̱ “Mo̱ Yehova a bi mba e?”)

³ Biso̱ pe̱ je ná di baise̱ ka mutiled’a Bibe̱l mō̱ ná: “Nje na matimbise̱le̱no̱ Yehova ońola bwam bwe̱se̱ a boledino̱ mba e?” (Mye. 116:12) Jalabe̱ le nde ná di titi ná di timbise̱le̱ Tet’asu ńe o mo̱ń bwam bwe̱se̱ a maboleano̱ biso̱. Nde, je ná di to̱ndo̱ mo̱. Ńamuloloma Yohane a tili ná: “Biso̱ di mato̱ndo̱ mo̱; ebanja mo̱ nde a se̱le̱ to̱nde̱ biso̱.” (1 Yohane 4:19) O njika mbadi jeno̱ ná di lee̱le̱ Tet’asu ńe o mo̱ń ná di to̱ndi mo̱ e?

4. Bupisane̱ Yakobo 4:8, ońola nje jangame̱nno̱ po̱ngo̱ miwe̱n o sisea Yehova be̱be̱ e?

⁴ Yehova Loba a mapula ná di siseye mo̱ be̱be̱, di kwalisane̱ pe̱ mo̱. (Langa Yakobo 4:8.) A mome̱le̱ biso̱ ná di “be̱ titimbe̱ o muka,” a masenga pe̱ mika masu ponda ye̱se̱. (Rom. 12:12) A si walame̱ne̱ bwambi to̱ wo̱lo̱ buka moyo o lambe̱ye̱ biso̱ toi. Biso̱ di malambe̱ye̱ nde mo̱ toi ke̱ di malanga Eyal’ao, Bibe̱l, mwemba na kalati i mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ mo̱. Di malambe̱ye̱ pe̱ mo̱ toi ke̱ di mano̱ngo̱ ponda o lambe̱ toi o ndongame̱n asu. Ka nje te̱ ekwal’a bwam e mongwane̱no̱ bana o ja be̱be̱ na bayedi babu, na pe̱ nde kwalisane̱ la Yehova ponda na ponda te̱ di mongwane̱no̱ biso̱ o ja be̱be̱ na mo̱.

5. Ne̱ni jeno̱ ná di po̱ngulane̱ mika masu e?

⁵ Dutea te̱ mbadi o makane̱no̱ Loba. Yehova a mapula ná di tele̱ye̱ mo̱ milema masu o muka. (Mye. 62:9) E do̱li ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ min myuedi: ‘Mo̱ mika mam me nde ma mo̱ń na mo̱ń, biana mi tilabe̱ nde na moto nupe̱pe̱, nga mi mawa nde mba o mulema, biana dia lam nde le o tile̱ mo̱ e?’ Penda to̱ po̱ e titi ná o to̱ndi Yehova jita, o mapula pe̱ ná mulatako mo̱ngo̱ na mo̱ mu benge be̱ ngińa. Nde ná o tongwe̱le̱, wangame̱n kwalisane̱ mo̱ ponda ye̱se̱. Langwea mo̱ besoka ba mulema mo̱ngo̱, e be̱ muńe̱nge̱ to̱ ndutu o be̱nno̱. Be̱ mbaki ná we ná o baise̱ mo̱ jongwane̱.

6. Nje jangame̱nno̱ bola ná di je be̱be̱ na Tet’asu ńe o mo̱ń e?

⁶ Ná di je be̱be̱ na Tet’asu ńe o mo̱ń, jangame̱n bia timbise̱le̱ mo̱ masoma. Je jo̱nge̱le̱ diwo̱ na mulo̱ngedi nu tili ná: “A Yehova, Loba lam, bebolo bo̱ngo̱ ba betańsedi be jita, na myano ma jongise̱ o wekedino̱ biso̱. To̱ lambo di titi o me̱ne̱ne̱ wa! To̱ na pula nde langwa na kwala ońol’ao, na si mawe̱le̱ ońola jita lao la bwambi.” (Mye. 40:6) Di si memba buka te̱ bwam Yehova a maboleano̱ biso̱, di malee̱le̱ pe̱ mo̱ masoma masu o byala na o bebolo. Nika e mawe̱le̱ biso̱ diwengisan na bato jita ba nin pond’asu. Je nde o wase bato ba si matimbise̱le̱no̱ Loba masoma ońola me̱se̱ a maboleano̱ babo̱. Eyemban ewo̱ e malee̱le̱ ná je nde o “mińa misukan” ye nde ná bato ba si bi masoma. (2 Tim. 3:1, 2) Di si be̱ nika to̱ buńa!

7. Nje Yehova a mapulano̱ ná di bole e, na ońola nje e?

⁷ Bayedi ba si mapula ná bana babu bane bewe̱nji, nde ná ba be̱ mako̱m. Mulemlem pe̱ na Yehova, a mapula ná bana bao be̱se̱ ba be̱ mako̱m. Na mbale̱, ndolo ńe oteten asu e mabola mboṅ ná je nde kriste̱n a mbale̱. (Yohane 13:35) Je jo̱nge̱le̱ diwo̱ na mulo̱ngedi nu tili ná: “O̱, njika bwam na muńe̱nge̱ yeno̱, ke̱ bonasango ba latane̱ wuma iwo̱!” (Mye. 133:1) Di malee̱le̱ Yehova ná di to̱ndi mo̱ yete̱na di to̱ndi bonasango na bonańango asu. (1 Yohane 4:20) Njika muńe̱nge̱ yeno̱ o be̱ o mbia ma bonasango na bonańango bena ba ‘maleane̱ muyao mō̱ na nune̱, be pe̱ ndedi’!​—Efe. 4:32.

8. Bupisane̱ 1 Yohane 5:3, ońola njika njo̱m a boso di masengane̱no̱ Yehova e?

⁸ Yehova a mapula ná bana ba sengane̱ bayedi babu, a mapula pe̱ ná di sengane̱ mo̱. (Efe. 6:1) Yangame̱n ná di sengane̱ mo̱ ońolana mo̱ nde e Muweked’asu, Mubongwed’a longe̱ lasu, na sango a bana  ńe dibie̱ buka be̱se̱. Nde, njo̱m a boso ni mabole̱ ná di sengane̱ Yehova ńe nde ońolana di to̱ndi mo̱. (Langa 1 Yohane 5:3.) To̱ná njo̱m yeno̱ jita ońola nje jangame̱nno̱ sengane̱ Yehova, a si mańakisane̱ biso̱ o bola nika. Yehova a boli biso̱ jabea la wonj’a bepo̱sedi, e so̱ muńe̱nge̱ ke̱ di mapo̱so̱ o sengane̱ mo̱ ońolana di to̱ndi mo̱.

9-10. Ońola nje yeno̱ mweńa o bia bete̱sedi ba Loba na bupe̱ pe̱ mo̱ e?

⁹ Bayedi ba si mapula ná bana babu ba kuse njo̱m. Ońola nika nde ba mabolano̱ babo̱ bediedi ońola tombwane̱ labu. Bana ba malee̱le̱ ná ba lakisane̱ bayedi babu, na ná ba mabola pe̱ babo̱ edube yete̱na ba mabupe̱ be bediedi. Ngedi ininga so̱ na bete̱sedi ba Tet’asu ńe o mo̱ń; ye mweńa jita ná di bie mo̱ di bupe̱ pe̱ mo̱. Di boli te̱ nika, di malee̱le̱ Yehova ná di to̱ndi mo̱ di mabola pe̱ mo̱ edube, nde nika e wanea pe̱ biso̱me̱ne̱ tombwane̱. (Yes. 48:17, 18) O diwengisan, ba bena ba mabange̱ Yehova na bete̱sedi bao ba masukan nde na mbembe na da la masonga.​—Gal. 6:7, 8.

¹⁰ Di die̱le̱ te̱ longe̱ lasu o mbadi ni do̱lisane̱ Yehova, nika e matata biso̱ na to̱ njika lambo le ná di sengise̱ biso̱ sese o mbad’eyobo, to̱ ńa mudī, to̱ bwese̱ biso̱ ndutu. Yehova a bi nje ye bwam ońol’asu. Aurora ńe o Amerika mo̱ ná, “Na bi ná sengane̱ la Yehova di malena longe̱ di peti bwam ponda ye̱se̱.” Nika ńe mbale̱. Dutea te̱ ne̱ni bupe̱ la bediedi ba Yehova di wanedino̱ wa tombwane̱.

11. Ne̱ni muka mu mongwane̱no̱ biso̱ e?

 ¹¹ Muka mu mongwane̱ biso̱ o be̱ sengane̱, to̱ ponda nika ńeno̱ ndutu. Ponda iwo̱, di mana o sengane̱ Yehova, nde jangame̱n janane̱ ponda ye̱se̱ k’asu ni le̱le̱me̱ o bola bobe. Mulo̱ngedi a so̱so̱me̱ye̱ Loba ná: “Embe̱ mba na mudī ma jemea.” (Mye. 51:14) Denise, ńe paonia ńa pond’a mususu, mo̱ ná, “Ponda te̱ yeno̱ mba ndutu o bupe̱ byanedi ba Yehova bō̱, na makwane̱ mo̱ ná a bole mba ngudi o bola nje e te̱nge̱n.” Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a malabe̱ ni ńai a muka ponda ye̱se̱.​—Lukas 11:9-13.

12. Bupisane̱ Efeso 5:1, nje jangame̱nno̱ bola e?

¹² Langa Efeso 5:1. Ka “bana ba to̱ndo̱be̱” na Yehova, di mawe̱ na ngud’asu ńe̱se̱ o jembilane̱ mo̱. Di membilane̱ nde bede̱mo bao yete̱na je ndolo na muyao, di lakise̱ pe̱ bane̱. Ba bena ba si bi Loba ba me̱ne̱ te̱ bedangwedi basu ba bwam, nika ńe ná e tute̱le̱ babo̱ o bata jokwa bia mo̱. (1 Pet. 2:12) Bayedi be kriste̱n bangame̱n keka bongwa bana babu ka nje te̱ Yehova a mabongwano̱ biso̱. Bayedi ba membilane̱ te̱ Yehova, nika e matute̱le̱ bana o be̱ne̱ mulatako na Tet’asu ńe o mo̱ń.

13. Nje jeno̱ ná di bola o be̱ bokenju e?

¹³ Muna nusadi a masese̱ ońola sango, e pe̱ muńe̱nge̱ o langwea bape̱pe̱ ońol’ao. Nikame̱ne̱ nde biso̱ pe̱ di masese̱no̱ ońola Tet’asu ńe o mo̱ń, Yehova, di mapulano̱  pe̱ ná bape̱pe̱ ba bie mo̱. Biso̱ be̱se̱ di masenga nde o mulema masu ka kiṅe̱ David, nu tili ná: “Mudī mam mu sese̱ ońola Yehova.” (Mye. 34:3) Nde yete̱na je nde moto ńe mulo̱lo̱ko̱, nje jeno̱ ná di bola o be̱ bokenju e? Di mabe̱ nde bokenju yete̱na di dutedi ne̱ni Yehova a me̱nde̱no̱ be̱ muńe̱nge̱ ke̱ di langwedi bape̱pe̱ jombwea mo̱ na ne̱ni pe̱ bane̱ ba me̱nde̱no̱ tombwane̱ ke̱ boko o bia nja eno̱. Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ ngiń’a mulema ni mapule̱ biso̱. Ongwane̱ kriste̱n a ńo̱ṅo̱n a boso o be̱ bokenju, a me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ biso̱.​—1 Tes. 2:2.

14. Ońola njika njo̱m iwo̱ yeno̱ mweńa o no̱ngo̱ dongo o ebol’a timbise̱ bato bokwedi e?

¹⁴ Yehova a titi ndando, e pe̱ muńe̱nge̱ ke̱ a me̱ne̱ ná di malee̱le̱ bape̱pe̱ ndolo, esibe̱ jombwea bete̱medi babu, to̱ pat’a bato beno̱. (Bebolo 10:34, 35) Mbadi po̱ ni buki ye̱se̱ jeno̱ ná di lee̱le̱ bape̱pe̱ ndolo ńe nde ná di langweye babo̱ myango ma bwam. (Mat. 28:19, 20) Njika muse̱ṅ y’ebolo e mawanano̱ e? Ba bena ba masengane̱ biso̱ be ná ba bata po̱ngulane̱ malonge̱ mabu tatan ba tombwane̱ pe̱ dipita la bwane̱ longe̱ la bwindea muńe̱nge̱ o kie̱le̱ ni maye̱.​—1 Tim. 4:16.

15-16. Njika njo̱m di be̱nno̱ o be̱ muńe̱nge̱ e?

¹⁵ Yehova e nde Tete̱ ńe ndolo, a mapula so̱ ná mbia mao mu be̱ bonam. (Yes. 65:14) Njo̱m ye jita ońola nje jeno̱ ná di be̱ muńe̱nge̱ nin we̱nge̱, to̱ e be̱ nde ná di be̱n mitakisan. K’eyembilan, je mbaki ná Tet’asu ńe o mo̱ń a to̱ndi biso̱ jita. Di be̱n so̱ṅtane̱ la bwam l’Eyal’a Loba, Bibe̱l. (Yer. 15:16) Je pe̱ nde belongi ba mpo̱m ma mbia mu longedi na bato ba to̱ndi Yehova, ba to̱ndi bete̱sedi bao basam, na bena ba to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱.​—Mye. 106:4, 5.

¹⁶ Je ná di kombe̱ muńe̱nge̱ masu ońolana di be̱n dipita le mbaki ná longe̱ di me̱nde̱ bata be̱ bwam o mińa mi maye̱. Di bi ná son a ponda Yehova Loba a me̱nde̱ sumwa babobe be̱se̱, na ná owas’a bediedi ba Janea lao, wase e me̱nde̱ pe̱te̱ timba Paradisi. Di be̱n pe̱ dipita la betańsedi ná bawedi ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ ba lata pe̱te̱ na bandolo babu. (Yohane 5:28, 29) E se̱ muńe̱nge̱ nika e me̱nde̱no̱ be̱! Je pe̱ mbaki ná son a ponda be̱se̱ o mo̱ń na o wase ba me̱nde̱ bola Tet’asu ńa ndolo edube, esese, na jowe̱ bangame̱n mo̱.