Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Bwam—Ne̱ni weno̱ ná o sa mo̱ e?

Bwam—Ne̱ni weno̱ ná o sa mo̱ e?

BISO̱ be̱se̱ di mapula ná bane̱ be̱ne̱ ná je nde bato ba bwam. Nde be̱ la mot’a bwam o nin we̱nge̱ di titi bu. Bato jita “ba si to̱ndi bwam.” (2 Tim. 3:3) Ba mabanga bete̱sedi ba Yehova. Nje ye bwam o miso̱ ma Loba nde ba me̱ne̱no̱ “bobe,” nje pe̱ ye bobe o miso̱ mao nde ba me̱ne̱no̱ “bwam.” (Yes. 5:20) Mambo ma bobe di kusino̱ o longe̱ na k’asu ni titi ke̱nge̱nge̱ pe̱ be ná ba bola ná e be̱ biso̱ ndutu o be̱ mot’a bwam. Biso̱ pe̱ je ná di kwala ka Anna, * ńe o boleye̱ Yehova etum a mimbu ná: “Ye mba ndutu jita o dube̱ ná ne ná na be̱ mot’a bwam.”

Nje ye bwam ye nde ná biso̱ be̱se̱ je ná di be̱ bato ba bwam! Bwam bwe nde ede̱mo ewo̱ y’epum’a mudī musangi ma Loba mwena mwe ngińa buka to̱ njika mukidi mu nanga biso̱ oboso, e be̱ ngiń’a nin wase, bato ba dinge̱le̱ biso̱, to̱ k’asu ni titi ke̱nge̱nge̱. Jombweye nje ye bwam na ne̱ni jeno̱ ná di bata lee̱le̱ yen ede̱mo.

BWAM BWE NDE NJE E?

O pe̱m n’esungu, be̱ la mot’a bwam nika ńe nde be̱ne̱ la bedangwedi na bede̱mo ba bwam. Mot’a bwam a mawasa o jongwane̱ bane̱ ponda ye̱se̱ na bolea pe̱ babo̱ mambo ma bwam. Bwam bwe nde ede̱mo e me̱ne̱ne̱ o bebolo.

Yen ebe o yo̱ki je̱ne̱ ná bato bō̱ be makwasi o bolea mbia na mako̱m mabu mambo ma bwam. Nde bola la nika buka te̱ nde di mabole̱ ná moto a be̱ mot’a bwam e? Mbale̱ ńe nde ná to̱ mō̱ ńasu a titi ná a bola bwam ponda ye̱se̱ ebanja Bibe̱l e makwala ná “nute̱m na sim to̱ mō̱ a titi o wase, ńena nu mabole̱ nde bwam na bwam esibe̱ bola bobe.” (Mul. 7:20) Ńamuloloma Paulo a ta mbale̱ o jemba ná: “Na bi ná bwam bo si maja oteten am nika ńe nde ná o eyobo am.” (Rom. 7:18) E me̱ne̱ne̱ so̱ ná bwē ná jangame̱n nde jokwa na Yehova ńe Tongo a bwam ná di se y’ede̱mo.

“YEHOVA E BWAM”

Yehova Loba a boli bete̱sedi ba nje ye bwam. Di malanga jombwea mo̱ ná: “Wa we bwam, [bebolo bo̱ngo̱ pe̱ be bwam, NW]; lee̱ mba myeka mo̱ngo̱.” (Mye. 119:68) Jombweye matongo maba ma bwam ba Yehova y’epas’a Bibe̱l e makwaleano̱.

Yehova e bwam. Yehova e bwam o dime̱ne̱ lena a titino̱ ná a suba bola nje ye bwam. Bene̱ bede̱mo bao be̱se̱ be tingam nde o bwam bao. Jombweye te̱ nje e tombi ponda Yehova a kwalane̱no̱ Mose ná: “Na matombise̱ bwam bam bwe̱se̱ o miso̱ mo̱ngo̱.” Niponda edub’a Yehova na bwam bao bwe̱se̱ ba tano̱ ba tomba oboso bao na Mose a senga ben byala ná: “Yehova, Yehova, Loba la muyao na ndolo, muńo̱ngo̱ o malinga, m’bwaṅ o ndedi na mbale̱, nu malakise̱ mawuse̱, bebula na myobe, nde nu si maswele̱ mube̱ne̱ njo̱m muka.” (Bbu. 33:19; 34:6, 7) Di maso̱ṅtane̱ so̱ ná bwam bo me̱ne̱ne̱ o bede̱mo ba Yehova be̱se̱. To̱ná Yesu a tano̱ mpete̱ m’eyembilan a moto nu lee̱le̱ bwam, embi ná: “To̱ mō̱ a titi bwam, buka te̱ Loba mo̱me̱ne̱.”​—Lukas 18:19.

Bewekedi be mabonde̱ bwam ba Yehova

Bebolo ba Yehova be bwam. Mambo me̱se̱ Yehova a mabolano̱ ma mabola mboṅ ná e bwam. “Yehova a tele̱ mulema ońola be̱se̱, a mabwea bewekedi bao be̱se̱ ndedi.” (Mye. 145:9) Bwam ba Yehova bo titi ndando, a mabola bato ba benama be̱se̱ longe̱ na nje e mapule̱ babo̱ o bongwa mo̱. (Bebolo 14:17) Bwam bao bo me̱ne̱ne̱ pe̱ ke̱ a malakise̱ biso̱. Mulo̱ngedi a tili ná: “Wa, a Sango [Yehova], we bwam, o le̱le̱m o lakise̱.” (Mye. 86:5) Je ná di be̱ mbaki ná Yehova “a si mese̱le̱ badangwe̱ na sim ba suba bonam.”​—Mye. 84:12.

“OKWA O BOLA BWAM”

Di wekabe̱ nde o bowan ba Loba, ońola nika je ka ni dongame̱n o be̱ bwam na bola pe̱ bwam. (Bbot. 1:27) Nde Eyal’a Loba e mome̱le̱ baboledi bao ná ‘bokwe o bola bwam.’ (Yes. 1:17) Nde ne̱ni jeno̱ ná jokwa o bola bwam e? Jombweye mbadi ilalo jeno̱ ná di bola nika.

Ńaboso, je ná di kane̱ o kusa mudī musangi, mwena mu mongwane̱ kriste̱n o sa bwam ba mbale̱. (Gal. 5:22) E, mudī ma Loba mu mongwane̱ biso̱ o jokwa to̱ndo̱ nje ye bwam na bena nje ye bobe. (Rom. 12:9) Na mbale̱ Bibe̱l e makwala ná Yehova e ná “embe̱ [biso̱] . . . ońol’ebol’a bwam n’eyal’a bwam te̱.”​—2 Tes. 2:16, 17.

Ni londe̱ iba, jangame̱n langa Eyal’a Loba e wu na mudī musangi. Tongwea na mo̱ nde Yehova a mokwe̱le̱no̱ biso̱ “nje e te̱nge̱n na nge’a bwam te̱” na boṅsane̱ pe̱ biso̱ “ońol’ebol’a bwam te̱.” (Min. 2:9; 2 Tim. 3:17) Tongwea na bo bolanga na dutea nde di malonde̱no̱ mulema masu na mambo ma bwam jombwea Loba na jemea lao. Na nika nde mawuta masu ma bema ma malondano̱ na mambo ma bwam di me̱nde̱no̱ bolane̱ ombusa ponda.​—Lukas 6:45; Efe. 5:9.

Ni londe̱ ilalo, di makeka na ngud’asu ńe̱se̱ o “jembilane̱ nje ye bwam.” (3 Yohane 11) Di maso̱ byembilan jeno̱ ná di bupe̱ o Bibe̱l. Ye mbale̱ ná byembilan baboso be nde Yehova na Yesu. Nde je pe̱ ná jombwea byembilan ba bato bape̱pe̱ bena ba ta ba biane̱ ońola be̱ labu la bwam. Baba babu be nde Tabita na Barnabas. (Bebolo 9:36; 11:22-24) We ná o we̱le̱ tombwane̱ ke̱ wombwedi myango mabu, nde o maka pe̱ bebolo ba bwam ba bolino̱ o jongwane̱ bane̱. Dutea nje weno̱ ná o bola o jongwane̱ bato o mbia mo̱ngo̱ to̱ o mwemba mo̱ngo̱. Maka pe̱ njika minam babo̱ babane̱ ba kusino̱ ońola bwam ba tano̱ ba bolea bane̱. Wa pe̱ we ná o tombwane̱ nikame̱ne̱.

Je pe̱ ná jombwea byembilan ba bato ba nin pond’asu ba maboleye̱ bane̱ bwam. K’eyembilan, dutea ońola batudu o mwemba be nde bato ba ngiń’ebolo na ‘bato̱nde̱ bwam.’ Dutea pe̱ ońola bonańango ba jemea bena tongwea na byala babu n’eyembilan a bwam be nde “balēdi ba mambo ma bwam.” (Tito 1:8; 2:3) Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Roslyn mo̱ ná: “Diko̱m lam di mapo̱ngo̱ miwe̱n na ngińa o jongwane̱ na jembe̱ pe̱ bane̱ o mwemba. A yo̱ki jo̱nge̱le̱ bete̱medi babu, a bola babo̱ ngus’a mabea to̱ jongwane̱ babo̱ o mbadi ipe̱pe̱. Na me̱ne̱ nde mo̱ ka moto ńe bwam na mbale̱.”

Yehova a mome̱le̱ tumba lao ná di “pulise̱ bwam.” (Amos 5:14) Bola la nika di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o to̱ndo̱ nje ye bwam o miso̱ ma Yehova na bola pe̱ ná di bate be̱ne̱ ńo̱ng’a bola nje ye bwam.

Di mawe̱ o be̱ bwam na bola pe̱ bwam

Be̱ la mot’a bwam di si mabaise̱ ná di boleye bane̱ mambo mande̱ne̱ to̱ bola babo̱ mabea me mususedi munde̱ne̱. K’eyembilan: Ná epume̱le̱ e ńake, di si makoma dime̱ne̱ dinde̱ne̱ la madiba oten ngedi po̱ ońola ye̱se̱, nde di makoma son a dime̱ne̱ la madiba oten ngedi jita. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ ke̱ di mabolea bane̱ ngus’a bebolo ba bwam, nika nde e me̱nde̱ lee̱le̱ ná je mot’a bwam.

Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ o “boṅsane̱” na “le̱le̱me̱” pe̱ o bola bwam. (2 Tim. 2:21; Tito 3:1) Di no̱ngi te̱ ponda o bia bete̱medi ba bane̱, je ná je̱ne̱ o njika mbadi jeno̱ ná di bwese̱ munasango asu muńe̱nge̱ “ońola bwam [bao] na ońola longisane̱.” (Rom. 15:2) Je ná di bola mo̱ nje di be̱nno̱. (Min. 3:27) K’eyembilan, je ná di bele̱ moto o da son a lambo to̱ tombise̱ ponda na biso̱ ná jembe̱ mo̱. Di bi te̱ ná moto e o boa, je ná di tilea mo̱ ngus’a byala ba muyao, di pe̱pe̱le̱ mo̱, to̱ bele̱ mo̱ o telefon. Na mbale̱, mbadi ye jita jeno̱ ná di kwala “eyal’a bwam ońola longisane̱, kaponda yeno̱ ná e pulabe̱ ná e waneye ba ba masenge̱ muse̱ṅ.”​—Efe. 4:29.

Kapo̱ ka Yehova, di mapula bolea bato be̱se̱ bwam. Di si malanga bane̱ ndando. Mbadi po̱ ńe bwam buka ye̱se̱ ńa lee̱le̱ ka Yehova ná di titi ndando ńe nde ná di te̱ye̱ be̱se̱ myango ma bwam ma Janea. Ka nje te̱ Yesu anedino̱, di boleye be̱se̱ bwam nate̱na mo̱me̱ne̱ ba bena ba singe̱ biso̱. (Lukas 6:27) E titi bobe to̱ buńa o be̱ muyao na bolea pe̱ bane̱ nje ye bwam, ebanja “mbenda e si mate̱nge̱ne̱ mo̱ [“yi ńai a mambo,” NW].” (Gal. 5:22, 23) To̱ e be̱ nde ná bato ba matakise̱ biso̱, di boli te̱ bwam je ná di duta bape̱pe̱ o mbale̱ na busise̱ pe̱ edub’a Loba.​—1 Pet. 3:16, 17.

DI MATOMBWANE̱ KE̱ DI BOLI BWAM

“Bebolo ba nute̱m na sim [“mot’a bwam,” NW] be mulise̱ mo̱.” (Min. 14:14) Njika minam mō̱ di matombwane̱no̱ e? Di boledi te̱ bane̱ bwam, babo̱ pe̱ ba matimbise̱le̱ biso̱ bwam di boledino̱ babo̱. (Min. 14:22) To̱ e be̱ nde ná ba si boli nika, be̱ lasu la titimbe̱ o bola bwam le ná di bola ná ba tukwe ebe̱yed’abu, ba boleye biso̱ bwam.​—Rom. 12:20.

Di matombwane̱ ke̱ jese̱le̱ bola bobe nde di bola bwam. Bonasango na bonańango jita be ná ba bola mboṅ ná ba tombwane̱ o bola nika. Di kwaleye te̱ ońola Nancy. Mo̱ ná: “O bokoka bam na ta nde muto nu kwań, ńamusonje, na nu si ta nu bola bane̱ edube. Nde ponda nokono̱ bete̱sedi ba Loba jombwea bola la bwam na we̱le̱ pe̱ nika o ebolo, na botedi o be̱ bonam. Tatan na mabola mbame̱ne̱ edube.”

Njo̱m ni buki ye̱se̱ di be̱nno̱ o sa bwam ńe nde ná bola la nika di mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱. To̱ e be̱ nde ná bato jita ba si me̱ne̱ nje di mabolano̱, Yehova mo̱ a me̱ne̱. A bi ke̱ di be̱n mo̱nge̱le̱ ma bwam na ke̱ di mabola bwam. (Efe. 6:7, 8) Ne̱ni di makusane̱no̱ mo̱ bowe̱n e? Bibe̱l mo̱ ná: “Yehova a do̱lisan mot’a bwam.” (Min. 12:2) Di benge so̱ we̱ ná di be̱ bato ba bwam. Yehova a kakane̱ “bosangi n’edube na musango ońola moto te̱ nu mabole̱ bwam.”​—Rom. 2:10.

^ par. 2 Mina mō̱ ma wengisabe̱