1-2. (a) Ońola nje ba be o we̱ latise̱ bangame̱nno̱ lakisane̱ Yehova e? (Myenge 37:3, 4) (b) Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

 MO̱ O maba to̱ o mababe̱ son a ponda e? To̱so̱ we nde wa o ba to̱ babe̱ e? Ye te̱ nika, ke̱ we musunga o tombise̱ longe̱ lo̱ngo̱ na nu o to̱ndino̱. Ye mbale̱ ná, diba di be̱n mao mitakisan, ba pe̱ be o we̱ latise̱ bangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi bende̱ne̱. Bedomsedi lo me̱nde̱no̱ no̱ngo̱ ke̱ lo be̱n mitakisan nde be me̱nde̱ bole̱ ná lo be̱ bonam. Lo lakisane̱ te̱ Yehova, lo me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam, diba lańu di me̱nde̱ bata be̱ ngińa, lo me̱nde̱ pe̱ bata be̱ bonam. Nde lo si bupe̱ te̱ malea ma Yehova, yen ebe lo me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan o diba lańu, lo si me̱nde̱ pe̱ to̱ be̱ bonam.—Langa Myenge 37:3, 4.

² To̱ná din jokwa di mombweano̱ nde ba be o we̱ bane̱, di me̱nde̱ pe̱ kwalea mitakisan mena babaedi be̱se̱ beno̱ ná ba be̱ne̱. Di me̱nde̱ pe̱ bonde̱ nje byembilan ba bome na bito ba jemea be o Bibe̱l beno̱ ná bokwe̱le̱ biso̱. Be byembilan ba Bibe̱l be me̱nde̱ jokwe̱le̱ biso̱ belēdi bena jeno̱ ná di we̱le̱ o ebolo o longe̱ lasu na o diba. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ nje myango ma babaedi bō̱ o nin we̱nge̱ meno̱ ná mokwe̱le̱ biso̱.

3-4. Njika mitakisan ba be o we̱ bane̱ beno̱ ná ba be̱ne̱ e?

³ Bato jita be ná ba tute̱le̱ ba be o we̱ bane̱ o be̱ne̱ longe̱ la bwam. K’eyembilan, bayedi na belongi ba mbia bepe̱pe̱  be ná ba ńakisane̱ babo̱ ná ba pomane̱ be̱ne̱ bana. Mako̱m na mbia be ná ba langwea babo̱ ná bande bolongi, nde ba londe̱ pe̱ mo̱ na jita la mambo ma tiki.

⁴ Ba si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, babaedi be ná ba no̱ngo̱ bedomsedi be me̱nde̱ bole̱ ná ba be̱ne̱ jita la beto̱m. Ombusa ponda, e me̱nde̱ pula yen ebe ná mome na muto ba bole ebolo hawa jita ná ba sawe be beto̱m. Ebol’a musawedi ye so̱ ná e botea no̱ngo̱ne̱ babo̱ ponda ba wusano̱ tombise̱ o bolanga ba Bibe̱l ba babo̱me̱ne̱, o jowe̱ la ndabo a mbia, na o dikalo. Ba babaedi be ná na ba tona ndongame̱n ná ba bole ebolo ponda ni tombi o bwam ná ba bate kusa mo̱ni, to̱so̱ ná ba si bo̱lo̱ne̱ ebol’abu. Nik’e me̱nde̱ so̱ bola ná ba si be̱ne̱ ponda o lańse̱ ebol’abu ońola Yehova.

5. Nje eyembilan a Klaus na Marisa e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

⁵ Byembilan jita be malee̱ ná di soke̱ te̱ longe̱ lasu o muwaso ma bema, di si me̱nde̱ be̱ bonam. Jombweye ne̱ni Klaus na Marisa ba so̱ṅtane̱no̱ nika. * O bebotedi ba diba labu, babo̱ babane̱ ba ta nde ba bola ebolo pond’a mususu ná ba we̱le̱ be̱ne̱ longe̱ la m’bwe̱njē̱. Nde ba si ta bonam na mbale̱. Klaus mo̱ ná: “Di ta di be̱ne̱ nje e mapule̱ biso̱ njoasoa o mbad’eyobo, nde o mbad’a mudī, di si ta di te̱se̱ye̱ biso̱me̱ne̱ to̱ lambo o po̱le̱. Mbale̱ ńe nde ná, longe̱ lasu di ta nde di londa na mitakisan.” Yen ebe wa pe̱ we̱n ná we̱le̱ la wame̱ne̱ mususu o muwaso ma bema di si wanedi wa bonam. Ye te̱ nika, o si bo̱bo̱. Byembilan ba bwam ba bato bape̱pe̱ be ná bongwane̱ wa o wana mawengisan ma mapule̱. Ka laboso, jombwe nje bome ba bai beno̱ ná bokwa n’eyembilan a kiṅe̱ Yosafat.

6. Ne̱ni kiṅe̱ Yosafat a we̱le̱no̱ o ebolo malea ma maso̱be̱ o kalat’a Minia 3:5, 6 ponda a kusino̱ mitakisan minde̱ne̱ e?

⁶ A bome ba bai, bińo̱ lo yo̱ki nde je̱ne̱ ponda iwo̱ biana m’bē̱ mańu mwe bodilo bwambi e? Yete̱na e, eyembilan a kiṅe̱ Yosafat ye ná yongwane̱ bińo̱. Kiṅe̱ Yosafat a ta angame̱n jombwea tumba le̱se̱! Ne̱ni a londe̱no̱ mu m’bē̱ munde̱ne̱ e? Yosafat a boli nje ye̱se̱ e ta o ngud’ao o tata tumba. A ta embe̱ mindi ma Yuda, a ko̱te̱le̱ pe̱ mulo̱ṅ ma bila munde̱ne̱ ma buka na 1 160 000 ma sonj’a bila. (2 Myan. 17:12-19) Ombusa ponda Yosafat a kusi mitakisan minde̱ne̱. Mulo̱ṅ ma bila munde̱ne̱ ma Bonaamon, mwemba na Bonamoab na baje̱ o mudongo ma Seir ba po̱i janane̱ mo̱, name̱ne̱ pe̱ na mbia mao na tumba lao. (2 Myan. 20:1, 2) Nje Yosafat a bolino̱ e? A baise̱ Yehova ná ongwane̱ mo̱, a bole pe̱ mo̱ ngińa. Nje a bolino̱ e ta mulatako na malea ma bwam ma maso̱be̱ o kalat’a Minia 3:5, 6. (Langa.) Muka  Yosafat a kane̱no̱ na sibise̱ la ńolo le̱se̱ mwena mu maso̱be̱ o 2 Myango 20:5-12, mu malee̱ nate̱na njika dikala a tano̱ a lakisane̱ Sango ao ńe o mo̱ń. Ne̱ni Yehova alabe̱no̱ muka ma Yosafat e?

7. Ne̱ni Yehova alabe̱no̱ muka ma Yosafat e?

⁷ Yehova a kwalisane̱ nde Yosafat tongwea na mot’a Bonalevi mō̱ nu belabe̱ ná Yahasiel. Yehova a kwalane̱ mo̱ ná: “Bińo̱ boṅsane̱ nde, lo te̱me̱, nde lo me̱nde̱ je̱ne̱ besungedi Yehova a masungano̱ bińo̱.” (2 Myan. 20:13-17) Ye mbale̱ ná seto̱ nika nde bila be ko̱lo̱ngo̱nno̱ tomba! Nde, be bediedi be si ta be wa na mot’a benama; be ta nde be wa na Yehova. Yosafat a lakisane̱ Loba lao, na mo̱ a bupe̱ bediedi bao. Ponda mo̱ na bato bao balono̱ janane̱ basingedi babu, a si te̱se̱ bato bao ba bwemba ba ngińa oboso ba mulo̱ṅ, nde a te̱se̱ nde balo̱ngedi bena ba si ta ba be̱ne̱ belongisan ba bila. Yehova a londise̱ kakane̱ a bolino̱ Yosafat; a buki mulo̱ṅ ma bila ma basingedi.—2 Myan. 20:18-23.

8. Nje bome ba bai beno̱ ná bokwa n’eyembilan a Yosafat e?

⁸ A bome ba bai, le ná lokwa n’eyembilan a Yosafat. Bińo̱ nde lo be̱n m’bē̱ ma jombwea mbia mańu, langame̱n so̱ bola ebolo na ngińa o tata na sue̱le̱ pe̱ mbia mańu. Mitakisan mi po̱i te̱, bińo̱ le ná lo̱nge̱le̱ ná le ná lo buka mo̱ na bińo̱me̱ne̱. Nde lo si lakisane̱ ngud’ańu ńa bińo̱me̱ne̱. Kane̱ Yehova na iwiye̱ ná ongwane̱ bińo̱. O sumo te̱ nika, kane̱ pe̱ na bito bańu. Wasa bediedi ba Yehova tongwea na bolanga ba Bibe̱l na ba kalat’a bebokedi bao, lo we̱le̱ pe̱ o ebolo malea lo maso̱no̱. Bato bō̱ be ná ba si bwane̱ bedomsedi be se̱medi o Bibe̱l bena lo mano̱ngo̱no̱ muńe̱nge̱, be ná na ba langwea bińo̱ ná lo lem jita. Be ná ba kwala ná mo̱ni name̱ne̱ pe̱ na mambo mena mu mo̱ni mu mandano̱ be ná ba wanea wa na mbia mo̱ngo̱ betatedi be mbaki. Nde o̱nge̱le̱ eyembilan a Yosafat. A ta a lakisane̱ Yehova, a lee̱le̱ pe̱ nika o bebolo bao. Yehova a si caki nu mot’a jemea, a si me̱nde̱ pe̱ to̱ caka wa. (Mye. 37:28; Bon. 13:5) Nje epe̱pe̱ babaedi beno̱ ná ba bola ná ba be̱ne̱ longe̱ le bonam e?

9. Nje jeno̱ ná di kwala jombwea muto̱ped’a mudī Yesaya na munj’ao e?

⁹ Muto̱ped’a mudī Yesaya na munj’ao ba ta nde ba we̱le̱ ebol’a Yehova o epol’a boso o longe̱ labu. Yesaya a ta nde muto̱ped’a mudī, yen ebe munj’ao pe̱ a ta a to̱po̱ bedinge̱, kana a belabe̱no̱ ná “muto̱ped’a mudī ńa muto.” (Yes. 8:1-4) Ye̱ke̱i te̱ Yesaya na munj’ao ba ta so̱ nde ba soke̱ babo̱me̱ne̱ o ebol’a Yehova. E se̱ eyembilan a bwam beno̱ ońola babaedi o nin we̱nge̱!

10. Ne̱ni jokwa la bedinge̱ ba Bibe̱l leno̱ ná di bola ná babaedi ba pule bolea Yehova na ngud’abu ńe̱se̱ e?

¹⁰ O nin we̱nge̱ babaedi be ná bembilane̱ Yesaya na munj’ao ke̱ ba mabolea Yehova na ngud’abu ńe̱se̱. Ná ba bate lakisane̱ Yehova, be ná bokwa bedinge̱ ba Bibe̱l mwemba, be̱ne̱ pe̱ ne̱ni be londino̱ ponda ye̱se̱. * (Tito 1:2) Be ná ba dutea nje beno̱ ná ba bola ná babo̱ pe̱ ba no̱nge dongo o belondisedi ba bedinge̱ bō̱. K’eyembilan be ná ba no̱ngo̱ dongo o belondisedi ba edinge̱ Yesu a bīse̱no̱ ná  myango ma bwam mi me̱nde̱ langwabe̱ o wase ńe̱se̱ denge̱ su di mapo̱. (Mat. 24:14) Babaedi be te̱ mbaki ná bedinge̱ ba Bibe̱l be malonda, nik’e me̱nde̱ tute̱le̱ babo̱ o pula bata bolea Yehova na ngud’abu ńe̱se̱.

11. Nje Priskila na Akwila ba bolino̱ e, ońola nje pe̱ e?

¹¹ Ba be o we̱ latise̱ be ná bokwa n’eyembilan a Priskila na Akwila be nde babaedi bō̱ ba Bonayuda bena ba ta ba ja o mundi ma Roma. Ba sengi myango ma bwam jombwea Yesu na babo̱ ba timba kriste̱n. Ye̱ke̱i te̱ ba ta ba be̱ne̱ longe̱ la bwam. Nde longe̱ labu di tuko o mbad’epańpań ponda mwanedi Klaudio a bolino̱ doi ná Bonayuda be̱se̱ basumwe̱ o Roma. Dutea te̱ nje nik’e tano̱ ońola Akwila na Priskila. Ba ta bangame̱n dia epolo ba tano̱ ba máko̱lo̱ngo̱ne̱, ba longa bolongi ba peńa, nde ba botea pe̱te̱ ńung’abu ńa mabato ma muno̱ko̱ peńa. Mo̱ man mawengisan me̱se̱ ma po̱i ma boli ná ba si we̱le̱ pe̱ myam ma Janea o epol’a boso e? Ye̱ke̱i te̱ lo bi jalabe̱ la mi myuedi. O Korinto, Akwila na Priskila ba lati na mwemba, na babo̱ ba bola ebolo na Paulo o jembe̱ bonasango owo. Ombusa ponda, balo o mindi mipe̱pe̱ we̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo e tano̱ bonde̱ne̱. (Bebolo 18:18-21; Rom. 16:3-5) E se̱ longe̱ di londi na minam babo̱ babane̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ e!

12. Ońola nje babaedi bangame̱nno̱ te̱se̱ye̱ babo̱me̱ne̱ mambo ma mudī o po̱le̱ e?

¹² O nin we̱nge̱ pe̱, babaedi be ná bembilane̱ Priskila na Akwila, tongwea na we̱le̱ myam ma Janea o epol’a boso o longe̱ labu. Pond’a bwam mome na muto bangame̱nno̱ te̱se̱ye̱ babo̱me̱ne̱ mambo ma mudī o po̱le̱, ńe nde ke̱ be o yengane̱le̱. Babaedi ba mano̱ngo̱ te̱ bedomsedi mwemba, ba bola pe̱ me̱se̱ o po̱le̱ mambo ba te̱se̱ye̱no̱ babo̱me̱ne̱, ba be̱n epolo o je̱ne̱ ne̱ni mudī ma Yehova mu mongwane̱no̱ babo̱ o longe̱ labu. (Mul. 4:9, 12) Jombweye eyembilan a Russell na Elizabeth. Russell mo̱ ná: “Ponda di tano̱ di yengane̱le̱, di kwaledi  tobotobo ońola mambo ma mudī di mapulano̱ te̱se̱ye̱ biso̱me̱ne̱.” Elizabeth pe̱ mo̱ ná: “Di kwaledi nde ońola ma mambo ná ombusa ponda, bedomsedi bepe̱pe̱ di me̱nde̱no̱ no̱ngo̱ be s’eka biso̱ ná di po̱le̱ nje di te̱se̱ye̱no̱ biso̱me̱ne̱.” Bete̱medi ba Russell na Elizabeth be boli babo̱ epolo o wala o Mikronesia o bolea owe̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo e tano̱ bonde̱ne̱.

13. Bupisane̱ Myenge 28:7, nje e me̱nde̱ bolane̱ yete̱na di lakisane̱ Yehova e?

¹³ Kapo̱ ka Russell na Elizabeth, jita la babaedi ba no̱ngi bedomsedi ba be̱ne̱ longe̱ di wam, ná ba we̱le̱ tombise̱ dongo dinde̱ne̱ la pond’abu o ebol’a dikalo na ya timbise̱ bato bokwedi. Babaedi ba te̱se̱ye̱ te̱ babo̱me̱ne̱ mambo o po̱le̱ o ebol’a Yehova, nde ba bola pe̱ ebolo mwemba o po̱le̱ mo̱, nik’e me̱nde̱ wanea babo̱ tombwane̱. Ba me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni Yehova a mombweano̱ babo̱, ba me̱nde̱ bata lakisane̱ mo̱, ba be̱ pe̱ bonam na mbale̱.—Langa Myenge 28:7.

14. Ne̱ni ńamuloloma Petro na munj’ao ba lee̱no̱ ná ba lakisane̱ kakane̱ di maso̱be̱ o kalat’a Mateo 6:25, 31-34 e?

¹⁴ Babaedi be pe̱ ná bokwa n’eyembilan a Petro na munj’ao. Lambo ka myo̱di mutoba to̱ mbu mō̱ ombusa mo̱ dongame̱ne̱ Yesu, ńamuloloma Petro a ta angame̱n no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa. Petro a ta nde a bola ebol’a musombo o bwam ba sombwea mbia mao. Ponda Yesu a bele̱no̱ Petro ná a bupe̱ mo̱ o ebol’a pond’a mususu, Petro a ta angame̱n jo̱nge̱le̱ munj’ao ke̱ a nino̱ngo̱ be bedomsedi. (Lukas 5:1-11) Petro a po̱si o bupe̱ Yesu o ebol’ao ya dikalo. A no̱ngi bedomsedi ba bwam! Je pe̱ ná di be̱ mbaki ná munj’ao a sue̱le̱ be bedomsedi bao. Bibe̱l e malee̱ ná ombusa bepumbwedi ba Yesu, ponda iwo̱ munj’a Petro a ta ala na Petro o malo̱ndo̱ mao. (1 Kor. 9:5) Ye̱ke̱i te̱, eyembilan ao ya bwam e boli ná Petro a we̱le̱ bola bome ba bai bena be kriste̱n name̱ne̱ pe̱ na bito be kriste̱n malea na bo̱bise̱ la ńolo. (1 Pet. 3:1-7) Na mbale̱, Petro na munj’ao ba ta ba lakisane̱ kakane̱ Yehova a bolino̱ ná a me̱nde̱ jombwea babo̱ yete̱na ba we̱le̱ myam ma Janea o epol’a boso o longe̱ labu.—Langa Mateo 6:25, 31-34.

15. Nje myango ma Tiago na Esther mi mokwe̱le̱no̱ wa e?

¹⁵ Yete̱na lo mīnda bane̱, ne̱ni leno̱ ná lo bata be̱ne̱ ńo̱ng’a lańse̱ ebol’ańu ya dikalo e? Le ná lokwa myango ma babaedi bape̱pe̱. K’eyembilan, le ná lo langa tema i mabupane̱le̱ “Ba boli babo̱me̱ne̱ na jemea la wonja.” Yi tema yongwane̱ Tiago na Esther, babaedi bō̱ ba mundi ma Bresil, o bata be̱ne̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ ńa bolea owe̱ni ńo̱ng’a bate̱ dikalo ńeno̱ bonde̱ne̱. Tiago mo̱ ná: “Ponda di langino̱ myango mi malee̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ baboledi bao o nin pond’asu, biso̱ pe̱ di puli bupe̱ malea ma Yehova, ná biso̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni a me̱nde̱no̱ jongwane̱ biso̱.” Ba timbi wala o Parague, we̱ni beno̱ bolea o mōnda ma Potoki botea mbu 2014. Esther mo̱ ná: “Epas’a Bibe̱l ewo̱ di to̱ndino̱ biso̱ babane̱ ye nde Efeso 3:20. Je̱n ne̱ni be byala be londino̱ o ebol’asu ya Yehova ngedi jita.” O di leta a tiledino̱ bato ba Efeso, Paulo a kakane̱ ná Yehova a me̱nde̱ bola baboledi bao buka na nje ba baise̱no̱ mo̱. A londise̱ di kakane̱ ngedi jita!

16. Njika malea ba be o we̱ latise̱ beno̱ ná ba wasa yete̱na be o dutea jombwea mambo beno̱ ná ba te̱se̱ o po̱le̱ e?

 ¹⁶ Ba be o we̱ bane̱ be ná ba tombwane̱ n’eyembilan a bane̱ bena boko o lakisane̱ Yehova. Babaedi bō̱ ba mátombise̱ jita la mimbu o ebol’a pond’a mususu. Ońola nje lo si mabaise̱no̱ babo̱ malea yetena le o dutea jombwea mambo leno̱ ná lo te̱se̱ o po̱le̱ e? Mbadi nipe̱pe̱ ni ńa lee̱ ná lo lakisane̱ Yehova. (Min. 22:17, 19) Batudu pe̱ be ná bongwane̱ ba be o we̱ latise̱ o te̱se̱ mambo ma po̱le̱, na tongwe̱le̱ pe̱ o po̱le̱ mo̱.

17. Nje e po̱yedi Klaus na Marisa, nje pe̱ eyembilan abu e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

¹⁷ Ponda iwo̱, je ná di po̱so̱ mbadi po̱ di mapulano̱ lańse̱ ebol’asu ya dikalo, nde Yehova a die̱le̱ nde biso̱ ná di boleye mo̱ o mbadi nipe̱pe̱. Nika nde e po̱yedi Klaus na Marisa, di kwaledino̱ we̱nge̱. Mbu milalo ombusa diba labu, basumwe̱ ombo’abu, ba te̱ mpuli o bwam ba sue̱le̱ ebol’a longa ya mukanjo m’ebolo ma Finland. Nde ombusa ponda ba langwea babo̱ ná be nde ná ba bolea myo̱di mutoba buka te̱. O bebotedi, nik’e bwese̱ babo̱ ndutu. Nde son a ponda ombusa nika, na babo̱ ba belabe̱ o jokwa eyem’a Arabia, be pe̱ muńe̱nge̱ o bolea tatan o mōnda ma dikalo ma bato̱pe̱ Arabia o ekombo epe̱pe̱. Marisa mo̱ ná: “Na ta na bwa bo̱ngo̱ o bola lambo lena na si tano̱ na mábola to̱ buńa, e ta e pula ná na be̱ne̱ye̱ Yehova lakisane̱ di bo̱le̱. Nde ne̱n ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ biso̱ ponda ye̱se̱ o mbadi di si tano̱ jenge̱le̱. Ombusa nika, na bati lakisane̱ Yehova na mulema mam mwe̱se̱.” Ka nje te̱ yen eyembilan e lee̱no̱, le ná lo be̱ mbaki ná lo lakisane̱ te̱ Yehova na mulema mwe̱se̱, a me̱nde̱ namse̱ bińo̱ ponda ye̱se̱.

18. Nje babaedi beno̱ ná ba bola ná ba benge lakisane̱ Yehova e?

¹⁸ Diba le nde jabea la Yehova. (Mat. 19:5, 6) A mapula pe̱ ná babaedi ba bwane̱ di jabea muńe̱nge̱. (Min. 5:18) A babaedi be o we̱ latise̱, bińo̱ ombwea mbadi leno̱ bolane̱ longe̱ lańu. Mo̱ le o bola nje ye̱se̱ ye o ngud’ańu o bwam ba lee̱ Yehova ná lo mabwane̱ jabea a bolino̱ bińo̱ muńe̱nge̱ e? Bińo̱ kane̱ Yehova. Wasa bete̱sedi be mulatako na bete̱medi bańu o Eyal’ao. Ombusa nika, bupe̱ malea mena Yehova a mabolano̱ bińo̱. Le ná lo be̱ mbaki ná lo me̱nde̱ be̱ne̱ longe̱ le bonam, yete̱na lo we̱le̱ bińo̱me̱ne̱ mususu o ebol’a Yehova!