1-2. Njika njo̱m a bwam di be̱nno̱ o leane̱le̱ mō̱ na nune̱ ndol’a jemea e?

 DI BE̱N njo̱m jita o leane̱le̱ mō̱ na nune̱ ndol’a jemea. Njika mo̱ e? Min minia mi maso̱be̱ o Bibe̱l mi mabola biso̱ jalabe̱: ‘Ndol’a jemea na mbale̱ ba si me̱nde̱ po̱to̱ na wa. . . . Nde o me̱nde̱ be̱ dibie̱, o so̱ pe̱ ndedi, Loba na bato ba me̱nde̱ do̱lisane̱ wa.’ ‘Mot’a ndol’a jemea a mabolea nde mo̱me̱ne̱ bwam.’ ‘Muto̱nde̱ ka ni te̱m na ndol’a jemea a makusa longe̱.’—Min. 3:3, 4; 11:17; 21:21.

² Mi minia mi mabola njo̱m ilalo ońola nje jangame̱nno̱ lee̱le̱ ndol’a jemea. Ńaboso ńe nde ná di lee̱le̱ te̱ ndol’a jemea, di mabe̱ tiki o miso̱ ma Loba. Ni londe̱ iba, di lee̱le̱ te̱ ndol’a jemea, nik’e mawanea biso̱me̱ne̱ tombwane̱. K’eyembilan di malonga mulatako ma bo̱ibo̱i na bane̱. Ni londe̱ ilalo, lee̱le̱ la ndol’a jemea di malenea biso̱ minam ońola kie̱le̱ ni maye̱, name̱ne̱ pe̱ na longe̱ la bwindea. Na mbale̱, di be̱n njo̱m a bwam o bupe̱ din jome̱le̱ la Yehova ná: ‘Lo leane̱le̱ mō̱ na nune̱ ndol’a jemea na ndedi.’—Sak. 7:9.

3. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

³ O din jokwa, di me̱nde̱ jalabe̱ myuedi mine̱i. Nja jangame̱nno̱ lee̱le̱ ndol’a jemea e? Nje kalat’a Rut ńeno̱ ná ńokwe̱le̱ biso̱ jombwea lee̱le̱ la ndol’a jemea e? Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ndol’a jemea we̱nge̱ e? Nje di matombwane̱no̱ ke̱ di lee̱le̱ bane̱ ndol’a jemea e?

4. Ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ Yehova o nje e mombweye̱ lee̱le̱ la ndol’a jemea e? (Marko 10:29, 30)

⁴ Jokwa di se̱le̱ longwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná Yehova a malee̱le̱ nde buka te̱ ba bena ba to̱ndi mo̱ na bena ba  maboleye̱ mo̱ ndol’ao ńa jemea. (Dan. 9:4) Di mapula be̱ “bato ba membilane̱ Loba ka bana ba to̱ndo̱be̱.” (Efe. 5:1) Ońola nika nde di mapulano̱ lee̱le̱ bonasango na bonańango asu be o mwemba ndol’a jemea.—Langa Marko 10:29, 30.

5-6. Ne̱ni ndolo ńena bato ba benama beno̱ ná ba leane̱le̱ ńeno̱ diwengisan na ndol’a jemea e?

⁵ Etum te̱ di maso̱ṅtane̱no̱ bwam nje ye ndol’a jemea, nika pe̱ nde di me̱nde̱no̱ we̱le̱ lee̱le̱ mo̱ bonasango na bonańango asu. Ná di bate so̱ṅtane̱ nje ye ndol’a jemea, jombweye ne̱ni ńeno̱ diwengisan na ndolo ńena bato ba benama beno̱ ná ba leane̱le̱. Di no̱nge eyembilan.

 ⁶ Myango ma ńamuloloma Paulo ńindi o munja mwemba na bato bape̱pe̱, mi malee̱ ne̱ni bato ba benama beno̱ ná ba lee̱le̱ ndolo. Paulo, mwemba na bato bena ba ta o bo̱lo̱ na mo̱ bongi, na babo̱ ba tunge̱ o eyondi e belabe̱ ná Malta. To̱ná bato ba y’eyondi ba si tano̱ ba bia babo̱, ba kasi babo̱ na muyao, ba lee̱le̱ pe̱ babo̱ ndolo ninde̱ne̱. (Bebolo 28:2, 7) To̱ na ne̱ni muyao mabu mu tano̱ bwam, ba lee̱le̱ nde mo̱ bato ba si tano̱ ba bia. Ndolo ńena ba lee̱le̱no̱ e ta so̱ nde ndolo ńena bato ba benama beno̱ ná ba leane̱le̱, nde e si ta ndol’a jemea.

7-8. (a) Nje e matute̱le̱ moto o lee̱le̱ ndol’a jemea e? (b) Ońola nje di malano̱ jombwea bepasi bō̱ ba kalat’a Rut e?

⁷ Ka nje te̱ je̱nno̱ o  dongo 6, diwengisan lena le oteten a ndolo ńena bato ba benama beno̱ ná ba leane̱le̱ na ndol’a jemea, le nde nje yena e matute̱le̱ moto. Nje e tute̱le̱ baboledi ba Loba ba pond’a kwaṅ o lee̱le̱ ndol’a jemea e? Mulema mabu nde mu ta mu tute̱le̱ babo̱ o lee̱le̱ ndol’a jemea, ba si ta ba ńakisane̱ babo̱. Jombweye eyembilan a David. Mulema mao mu tute̱le̱ mo̱ o lee̱le̱ Yonatan ndol’a jemea, to̱ná sango a Yonatan a tano̱ a pula bwa mo̱. To̱ mimbu jita ombusa kwed’a Yonatan, David a bengi lee̱le̱ mun’ao Mefiboset ndol’a jemea.—1 Sam. 20:9, 14, 15; 2 Sam. 4:4; 8:15; 9:1, 6, 7.

⁸ Bepasi bō̱ ba kalat’a Rut be ná bokwe̱le̱ biso̱ mambo jita jombwea ndol’a jemea. Njika belēdi myango ma bato ba maso̱be̱ o ni kalat’a Bibe̱l mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea ndol’a jemea e? Ne̱ni jeno̱ ná di we̱le̱ be belēdi o ebolo o mwemba e? *

9. Ońola nje Naemi o̱nge̱le̱no̱ ná Yehova nde a te̱nge̱ne̱ mo̱ e?

⁹ O kalat’a Rut, di maso̱ myango ma Naemi, ma mukoa mao Rut, na ma Boas, nu ta nde moto nu mabwe̱ Loba bo̱ngo̱, nde a be̱ pe̱ elong’a mbia ya mom’a Naemi. Njai ni ta o Israel e tute̱le̱ Naemi, mom’ao, na bana babu ba bome baba o wala ja o ekombo a Moab. Mom’a Naemi a wedi owo. Bana bao ba bome baba, bena ba ta ba ba ngo̱n a Bonamoab pe̱ ba wedi. (Rut 1:3-5; 2:1) Nika ńe̱se̱ e bo̱bise̱ Naemi. Ndutu e ta e ńo̱so̱ mo̱ jita, na mo̱ o̱nge̱le̱ nde ná Yehova nde e o te̱nge̱ne̱ mo̱. Maka besengedi bao ke̱ a makwalea ońola Loba, mo̱ ná: “Dia la Yehova di po̱i nika bodilo omo̱ń am.” “Ńangum a boli mba na kusa ndutu jita.” Na mo̱ a bata ná: “Yehova mo̱me̱ne̱ a te̱nge̱n mba, Ńangum a tuse̱ mba.”—Rut 1:13, 20, 21.

10. Nje Yehova a bolino̱ ombusa Naemi to̱po̱ be byala ba njongi e?

 ¹⁰ Nje Yehova a bolino̱ ombusa Naemi to̱po̱ be byala ba njongi e? A si caki muboled’ao nu ta nde oteten ndutu. O diwengisan a lee̱le̱ nde mo̱ nded’a mulema. Yehova a bi ná ‘matuke me ná ma kwese̱ ńadibie̱ elemā.’ (Mul. 7:7, nwt-F) Nde e ta e pula Naemi jongwane̱ ná a so̱ṅtane̱ ná Yehova a si caki mo̱. Njika jongwane̱ Loba a bolino̱ mo̱ e? (1 Sam. 2:8) A tute̱le̱ Rut o lee̱le̱ Naemi ndol’a jemea. Na mulema mwe̱se̱ nde na muyao pe̱, Rut a lee̱le̱ ńango ńa diba ndolo, ongwane̱ pe̱ mo̱ ná a si bo̱bo̱, a bie pe̱ ná Yehova a dia a to̱ndi mo̱. Nje eyembilan a Rut e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

11. Ońola nje bonasango na bonańango ba muyao ba mawaneano̱ ba be o bete̱medi ba ndutu jongwane̱ e?

¹¹ Ndol’a jemea e matute̱le̱ biso̱ o jongwane̱ ba be o bete̱medi ba ndutu. Ka nje te̱ Rut a jaino̱ na Naemi, jita la bonasango na bonańango ba muyao ba mabenga jongwane̱ ba be o bete̱medi ba ndutu to̱so̱ bena ba bo̱bi. Ndolo ba be̱nedino̱ babo̱ e mabola ná ba be̱ be̱be̱ o bola nje ye̱se̱ ye o ngud’abu ná bongwane̱ babo̱. (Min. 12:25; 24:10) Nika ńe mulatako na ben byala ba ńamuloloma Paulo ná: “Embe̱ ba milema mi wo̱ledi, ongwane̱ babo̱bi, be̱ne̱ye̱ be̱se̱ we̱lisane̱.”—1 Tes. 5:14.

12. Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ o mbad’a bwam munasango to̱ munańango mō̱ nu bo̱bi e?

¹² Ponda iwo̱, mbad’a bwam ńa jongwane̱ munasango to̱ munańango nu bo̱bi ńe nde ná di lambe̱ye̱ mo̱ toi, di bole pe̱ mo̱ mbaki ná di to̱ndi mo̱. Yehova e muńe̱nge̱ ke̱ di malee̱le̱ mudo̱ngi mao mō̱ ma tiki muyao, a mano̱ngo̱ pe̱ ponda o maka nika. (Mye. 41:1) Kalat’a Minia 19:17 e makwala ná: “Mubweye̱ mutuedi ndedi a mabale̱ nde Yehova, ńena nu me̱nde̱ timbise̱le̱ mo̱ bwam a bolino̱.”

13. Ne̱ni bedomsedi ba Rut be tano̱ diwengisan na ba Orpa e, ne̱ni pe̱ Rut a lee̱le̱no̱ ndol’a jemea e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

¹³ Je ná di bata so̱ṅtane̱ nje ye ndol’a jemea ke̱ jombwedi nje e po̱yedi Naemi ombusa kwed’a mom’ao na bana bao ba bome baba. Ponda Naemi a sengino̱ ná “Yehova a bwedi tumba lao ndedi, a boli pe̱te̱ mo̱ da,” a no̱ngi bedomsedi ba timba ombo’ao. (Rut 1:6) Mikoa mao mibane̱ pe̱ mi ta na mo̱ o di lo̱ndo̱. Nde o ngea, Naemi a kwalane̱ babo̱ ngedi ilalo ná ba timbe ombo’abu o Moab. Nje e tombi e ? Bibe̱l mo̱ ná: “Na Orpa a no̱ngo̱ ńango ńa diba bwanga; nde Rut a ta nde a tingame̱ na mo̱.” (Rut 1:7-14) Orpa a boli nje Naemi a baise̱no̱ ná a bole, na mo̱ a timba o ekombo a Moab. Nde Rut, a boli buka nje Naemi a tano̱ engane̱ mo̱. A ta wonja o timba, nde ndol’a jemea e  tute̱le̱ mo̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba ja na Naemi. (Rut 1:16, 17) Rut a po̱si nde o ja na Naemi, seto̱ ońolana ba ta ba ńakisane̱ mo̱, nde ońolana a ta a pula bola nika. Rut a lee̱le̱ nde ndol’a jemea. Nje min myango mi mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

14. (a) Nje jita la bonasango na bonańango ba mapo̱so̱no̱ bola o nin we̱nge̱ e? (b) Bupisane̱ kalat’a Bonahebe̱r 13:16, njika mabea Loba a do̱lisanno̱ e?

¹⁴ Ndol’a jemea e matute̱le̱ biso̱ o bola buka nje ba mengane̱no̱ biso̱. Ka nje te̱ e tano̱ o mińa mi tombi, o nin we̱nge̱ jita la bonasango na bonańango asu ba po̱si o lee̱le̱ bonasango abu ndol’a jemea, nate̱na ba bena ba s’e̱nno̱ to̱ buńa. K’eyembilan, ba sengi te̱ ná mbeu a ńolo e kweledi babo̱, dibokime̱ne̱ ba mawasa nde bia nje beno̱ ná ba bola o bwam ba wanea babo̱ jongwane̱. Elong’a mwemba ye te̱ taka ońolana e si be̱n bekusedi ndongo, ba mapomane̱ nde wanea mo̱ jongwane̱. Kapo̱ ka kriste̱n a Makedonia ya ebwe’a mbu yaboso, bonasango asu ba mabola buka nje ba mengane̱no̱ babo̱. Ba mabola pond’abu na mabe̱ne̱ mabu “buka na ngud’abu” o bwam ba jongwane̱ bonasango abu bena ba si be̱n bekusedi ndongo. (2 Kor. 8:3) E se̱ muńe̱nge̱ Yehova eno̱ ke̱ a me̱ne̱ ne̱ni ban bonasango ba malee̱le̱no̱ bonasango na bonańango abu ni ńai a ndol’a jemea!—Langa Bonahebe̱r 13:16.

15-16. Ne̱ni Rut a lee̱le̱no̱ titimbe̱ e?

¹⁵ Je ná di busane̱ jita la belēdi ba bwam o myango ma Rut na Naemi. Jombweye belēdi bō̱.

¹⁶ Be̱ titimbe̱. Ponda Rut a kwalino̱ ná a mala na ńango ná diba o Yuda, Naemi a se̱le̱ nde banga. Nde Rut a s’ese̱le̱ mo̱. Nje nik’e wanno̱ e? Bibe̱l mo̱ ná: “Naemi e̱nno̱ so̱ ná a bo̱le̱ na jo̱nge̱le̱ lao le̱se̱ o wala na mo̱, a si bati pe̱ to̱ lambo.”—Rut 1:15-18.

17. Nje e me̱nde̱ bole̱ ná di si pomane̱ jese̱le̱ ba bena di mapulano̱ wanea jongwane̱ e?

¹⁷ Belēdi ońol’asu: Jangame̱n be̱ we̱lisane̱ ke̱ di mapula jongwane̱ ba bena be o bete̱medi ba ndutu, ońola nika nde di s’angame̱nno̱ jese̱le̱ babo̱. Munańango mō̱ nu be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ e ná a se̱le̱ banga jongwane̱ lasu. Nde ndol’a jemea e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o bola me̱se̱ ná di s’ese̱le̱ mo̱. * (Gal. 6:2) Di pite̱ ná a me̱nde̱ kasa jongwane̱ lasu, na belo̱ko̱medi di mapulano̱ wanea mo̱.

18. Nje yen ebe e bwese̱ Rut ndutu e?

¹⁸ O si linga. Ponda Naemi na Rut ba po̱ino̱ o Betlehem, Naemi a dongame̱n myoyo mao ma mboa ma kwaṅ. Na mo̱ a langwea babo̱ ná: “Na ta nala na m’bwaṅ, nde Yehova a timbane̱ mba mā tete.” (Rut 1:21) Dutea te̱ ne̱ni Rut a sengino̱ ponda Naemi a to̱pino̱ be byala! Rut a boli me̱se̱ na me̱se̱ ná ongwane̱ Naemi. Rut ei mbembe na mo̱, a lo̱ki mo̱, a dangwa na mo̱ mińa jita. Nde to̱ na nika ńe̱se̱, Naemi mo̱ ná: “Yehova a timbane̱ mba mā tete.” Be byala be malee̱ ná Naemi a s’embi jongwane̱ lena Rut, ńena nu te̱m mo̱ mbasan wa a wanedino̱ mo̱. Yen ebe nik’e bwese̱ Rut ndutu jita! Nde to̱ na nika, Rut a tingame̱ te̱ nde na Naemi.

19. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o benga wanea moto ńe o bete̱medi ba ndutu jongwane̱ e?

¹⁹ Belēdi ońol’asu: O nin we̱nge̱,  munańango mō̱ ńe o bete̱medi ba ndutu e ná a kwalisane̱ biso̱ o mbad’a bobe, to̱ na miwe̱n me̱se̱ di po̱ngino̱ o wanea mo̱ jongwane̱. Nde di si linga. Di benge nde wanea munańango asu jongwane̱, di kane̱ pe̱ Yehova ná ongwane̱ biso̱ o so̱ mbadi jeno̱ ná di lo̱ko̱ mo̱.—Min. 17:17.

20. Nje e boli Rut ngińa o benga jongwane̱ Naemi e?

²⁰ Embe̱ moto o niponda a be̱nno̱ ńo̱ng’a nika. Rut a lee̱le̱ Naemi ndol’a jemea, nde mo̱me̱ne̱ Rut pe̱ a ta a be̱ne̱ ńo̱ngi ná bembe̱ mo̱. Yehova a tute̱le̱ Boas o bola nika. Boas a kwalane̱ Rut ná: “Yehova a timbise̱le̱ wa nje o bolino̱, bowe̱n bo londi mbom pe̱ bo bolabe̱ wa na Yehova, Loba la Israel, ńena owas’a mapupulan mao nde o po̱ino̱ pulise̱ diwutamea.” Ben byala ba muyao be tapi Rut jita. Na mo̱ a timbise̱le̱ Boas ná: “O lo̱ki mba, o kwalisan pe̱ mūt’ango̱ ńa muto na muyao.” (Rut 2:12, 13) Byala Boas a langwedino̱ Rut o ponda ni te̱nge̱n be boli mo̱ ngińa ná alane̱ ebol’ao oboso.

21. Ka nje te̱ kalat’a Yesaya 32:1, 2 e matele̱ye̱no̱, njika jongwane̱ batudu beno̱ ná ba wana e?

²¹ Belēdi ońol’asu: Ponda iwo̱, ba bena ba malee̱le̱ bane̱ ndol’a jemea pe̱ ba be̱n ńo̱ngi ná bembe̱ babo̱. Ka nje te̱ Boas a sesino̱ Rut ońolana e̱n ne̱ni a bongono̱ Naemi na muyao mwe̱se̱, nika pe̱ nde batudu ba masesano̱ bonasango na bonańango o mwemba ke̱ be̱n ne̱ni ba mongwane̱no̱ bane̱ na muyao. Yi ńai a byala ba musesako na ba muyao be mabola ba bonasango na bonańango ngińa o walane̱ ebol’abu oboso.—Langa Yesaya 32:1, 2.

22-23. Ne̱ni Naemi a tukono̱ mo̱nge̱le̱ e, ońola nje pe̱ e? (Myenge 136:23, 26)

²² Ombusa ponda, Boas a boli Rut na Naemi eyek’a da. (Rut 2:14-18) Nje Naemi a bolino̱ ponda Boas a lee̱le̱no̱ babo̱  sanga la mulema e? A kwali nde ná: “Yehova a namse̱ mo̱ ńena nu lee̱le̱ baweńa [ndol’a jemea], kana a tano̱ pe̱ a lee̱le̱ bawedi.” (Rut 2:20a) Naemi a tuko mo̱nge̱le̱! O bebotedi, a se̱le̱ nde kwala na mbembe ná: “Yehova . . . a te̱nge̱n mba,” nde tatan a nikwala nde na muńe̱nge̱ ná: “Yehova . . . nu lee̱le̱ [ndol’a jemea].” Nje e boli yen ebe ná Naemi a tukwe mo̱nge̱le̱ mao e?

²³ Naemi a botedi so̱ṅtane̱ ná Yehova a si caki mo̱ to̱ buńa. Yehova a bolane̱ Rut o sue̱le̱ mo̱ ke̱ e o timba o Yuda. (Rut 1:16) Naemi e̱n pe̱ jongwane̱ la Yehova ponda Boas, nu ta nde “mō̱ ńa ba ba be̱n bwam ko̱to̱” babo̱ a bolino̱ babo̱ da na muyao. * (Rut 2:19, 20b) Yen ebe a kwali nde ná ‘Ne so̱ so̱ṅtane̱ tatan, Yehova a si caki mba to̱ buńa. E na mba ni ponda ńe̱se̱!’ (Langa Myenge 136:23, 26.) E se̱ muńe̱nge̱ Naemi a bono̱ ońolana Rut na Boas ba s’ese̱le̱ mo̱! Babo̱ be̱se̱ ba ta muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ná Naemi e pe̱te̱ bonam, na ná e o bolea Yehova na ngińa ńe̱se̱.

24. Ońola nje di mabengano̱ lee̱le̱ bonasango na bonańango asu ndol’a jemea e?

²⁴ Nje kalat’a Rut ńokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea ndol’a jemea e? Ndol’a jemea e mabola ná di s’ese̱le̱ bonasango na bonańango asu bena be o bete̱medi ba ndutu. E matute̱le̱ pe̱ biso̱ o po̱ngo̱ miwe̱n ma tobotobo o jongwane̱ babo̱. Batudu bangame̱n sesa ba bena ba malee̱le̱ bape̱pe̱ ndol’a jemea. Di mabwa muńe̱nge̱ jita ke̱ di me̱ne̱ ne̱ni ba bena ba ta ba bo̱bo̱, beno̱ pe̱te̱ bolea Yehova na muńe̱nge̱ mwe̱se̱. (Bebolo 20:35) Nde njika njo̱m a tobotobo ni matute̱le̱ biso̱ o benga lee̱le̱ ndol’a jemea e? Di mabola nde nika ońolana di mapula jembilane̱ Yehova, na bwese̱ pe̱ mo̱ muńe̱nge̱, mo̱ ńe ‘m’bwaṅ o ndol’a jemea.’—Bbu. 34:6; Mye. 33:22.