1. Njika myuedi jeno̱ ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ e?

 MAMBO mena mangame̱n bolane̱, k’eyembilan ńamsabe̱ la ebasi e kwedi, bila ba Gog ńa Magog, na bila ba Armagedon ma yo̱ki bwese̱ wa bo̱ngo̱ e? O mábaise̱ wame̱ne̱ buńa bō̱ ná ‘Mo̱ na me̱nde̱ we̱le̱ benga be̱ jemea ponda ma mambo ma me̱nde̱no̱ bolane̱ e?’ Yete̱na o mábaise̱ wame̱ne̱ mi myuedi, byala ba Yesu bena be masue̱le̱ din jokwa be me̱nde̱ jongwane̱ wa jita. Yesu a kwalane̱ bokwedi bao ná: “Milema mańu mi si pungwea, dube̱ nde.” (Yohane 14:1) Dube̱ le ngińa di me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lembe̱ na mbaki ńe̱se̱ mambo ma me̱nde̱ bolane̱ kie̱le̱ ni maye̱.

2. Ne̱ni jeno̱ ná jouse̱ dube̱ lasu e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

² Mbadi di malembe̱no̱ makekisan we̱nge̱ e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o jouse̱ dube̱ lasu ná di we̱le̱ lembe̱ mitakisan ma kie̱le̱ ni maye̱. Di dutedi te̱ jombwea nika, di me̱nde̱ bia we̱ni jangame̱nno̱ jouse̱ dube̱ lasu. Makekisan te̱ di mawe̱le̱no̱ lembe̱ ma mouse̱ nde dube̱ lasu. Nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan mi me̱nde̱ po̱. O din jokwa, di me̱nde̱ jombwea bete̱medi bene̱i be lee̱ ná bokwedi ba Yesu ba ta bangame̱n bata be̱ne̱ dube̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná di lembe̱ milemlem ma mitakisan we̱nge̱, na ne̱ni mi mitakisan mi maboṅsane̱no̱ biso̱ ońola mambo ma me̱nde̱ bolane̱ kie̱le̱ ni maye̱.

3. Nje byala ba Yesu be maso̱be̱ o Mateo 6:30, 33 be mongwane̱no̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ e?

³ E te̱nge̱n ná mulopo ma mbia mu dese̱ munj’ao na bana bao, mu bo̱tise̱ babo̱, nde mu waseye pe̱ babo̱ wum’a  boja. E titi bu o bola nika o nin pond’a bobe. Bonasango asu bō̱ ba bo̱lo̱ne̱ ebol’abu, nde ba si we̱li pe̱ to̱ kusa epe̱pe̱ to̱ na miwe̱n me̱se̱ ba po̱ngino̱. Bape̱pe̱ ba bangi bebolo bena kriste̱n e titino̱ ná e bola. O be bete̱medi be̱se̱, jangame̱n be̱ne̱ dube̱ dinde̱ne̱ ná Yehova a me̱nde̱ jombwea mbia masu ná mu be̱ne̱ nje e mapule̱ mo̱. Yesu a kwali nika ná bwē o ekwal’ao omo̱ń a Mundongo. (Langa Mateo 6:30, 33.) Di be̱n te̱ mbaki ni bo̱le̱ ná Yehova a si me̱nde̱ caka biso̱, di me̱nde̱ we̱le̱ soke̱ mo̱nge̱le̱ masu o myam ma Janea. Niponda pe̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ jombwea ńo̱ng’asu, di me̱nde̱ bata be̱ mo̱ batabata, dube̱ lasu pe̱ di me̱nde̱ bata be̱ ngińa.

4-5. Nje yongwane̱ mbia mō̱ ke̱ mwe o taka jombwea ńo̱ng’abu y’eyobo e?

⁴ Jombweye ne̱ni belongi ba mbia mō̱ o Venesuela be̱nno̱ jongwane̱ la Yehova ponda ba tano̱ ba taka jombwea ńo̱ng’abu y’eyobo. Mbia ma Castro mu ta mu be̱ne̱ eyidi we̱ni mu tano̱ mu bola ebolo o bwam ba sombwea babo̱me̱ne̱. Buńa bō̱, na bato ba jiba ba po̱, ba no̱ngo̱ne̱ babo̱ eyid’abu, nde ba panga pe̱ babo̱ o bolongi babu. Sango a mboa Miguel mo̱ ná: “Di ta nde di nibola ebolo o son a mińangadu mena moto a bale̱no̱ biso̱. Na ta nde be̱ na so̱so̱me̱ye̱ Yehova buńa te̱ ná a bole biso̱ da ońola bo buńa me̱ne̱.” Longe̱ la mu mbia le ndutu jita, nde nika ba dube̱no̱ ná Sango asu ńa ndolo Yehova a me̱nde̱ jombwea ńo̱ng’abu ya buńa te̱, ba mukea o ndongame̱n ponda ye̱se̱, ba mate̱ pe̱ dikalo. Ba mawe̱le̱ myam ma Janea o epol’a boso̱, Yehova pe̱ a mombwea ńo̱ng’abu.

⁵ O bete̱medi babu ba ndutu, Miguel na munj’ao Yurai ba soke̱ nde mo̱nge̱le̱ mabu o mbadi Yehova a mombweano̱ babo̱. Ponda iwo̱, Yehova a bolane̱ bonasango na bonańango o wanea babo̱ mambo mō̱ ba tano̱ ba be̱ne̱ ńo̱ngi, to̱ o jongwane̱ Miguel o kusa ebolo. Ponda ipe̱pe̱ pe̱, Yehova a bolane̱ mukanjo m’ebolo o bola babo̱ nje e mapule̱. Yehova a si caki babo̱ to̱ buńa. Nik’e boli ná dube̱ labu di bate be̱ ngińa. Ombusa kwalea ońola bete̱medi bō̱ be malee̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ babo̱, mun’abu ńa mutudu Yoselin a kwali ná: “Nik’e membe̱ jita o je̱ne̱ dia la Yehova o ni mbadi. Na me̱ne̱ nde mo̱ ka diko̱m lam lena di me̱nde̱ jongwane̱ mba ponda ye̱se̱. A bati pe̱ ná: “Mitakisan mena mbia masu mu lembe̱no̱ mi boṅsane̱ biso̱ ońola mambo ma me̱nde̱ po̱.”

6. Ne̱ni weno̱ ná wouse̱ dube̱ lo̱ngo̱ ke̱ o si be̱n bekusedi ndongo e?

⁶ Mo̱ o si be̱n bekusedi ndongo e? Ye te̱ ná e, ke̱ we so̱ o bete̱medi be ndutu jita. Nde to̱ bete̱medi bo̱ngo̱ be be̱ nde ngińa ne̱ni, we ná o bolane̱ mo̱ o jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱. Kane̱ Yehova, nde o lange pe̱ byala ba Yesu be o Mateo 6:25-34, o duteye pe̱ oten. O̱nge̱le̱ byembilan ba nin we̱nge̱ be malee̱ ná Yehova a mombwea  ba bena be mususu o ebol’ao. (1 Kor. 15:58) Bola la nika di me̱nde̱ jongwane̱ wa o be̱ne̱ mbaki ni bo̱le̱ ná Sango ango̱ ńe o mo̱ń a me̱nde̱ jongwane̱ wa, ka nje te̱ a bolino̱ ońola ba bena ba ta o mulemlem ma bete̱medi ka wa. A bi ńo̱ng’asu, a bi pe̱ ne̱ni londe̱ mo̱. Ponda o me̱nde̱no̱ je̱ne̱ jongwane̱ la Yehova o longe̱ lo̱ngo̱, nik’e me̱nde̱ bata jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱ ná o we̱le̱ lembe̱ mitakisan mi me̱nde̱ po̱.—Hab. 3:17, 18.

7. Bupisane̱ Mateo 8:23-26, ne̱ni “mùdi munde̱ne̱” mu we̱le̱no̱ dube̱ la bokwedi ba Yesu o kekise̱ e?

⁷ Mùdi munde̱ne̱ mu botedi o munja ponda Yesu na bokwedi bao ba tano̱ o bo̱lo̱. Yesu a bolane̱ be bete̱medi o jongwane̱ bokwedi bao o so̱ṅtane̱ ná ba ta bangame̱n jouse̱ dube̱ labu. (Langa Mateo 8:23-26.) Mu mùdi mu ta ngińa kańena madiba ma botedi jingea o bo̱lo̱, nde Yesu mo̱ a ta nde a ko̱ iyo̱ ná tum. Ponda bokwedi bao ba wemse̱no̱ mo̱ na bo̱ngo̱, ba kwalane̱ mo̱ ná a sunge babo̱, alabe̱ nde babo̱ ná: “Nje lo mabwano̱ bo̱ngo̱, a bińo̱ ba jemea disadi e?” Bokwedi ba Yesu ba ta bangame̱n so̱ṅtane̱ ná Yehova a dongame̱n o sunga Yesu mwemba na be̱se̱ ba ta na mo̱ o bo̱lo̱. Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Dube̱ le ngińa le ná longwane̱ biso̱ o lembe̱ to̱ njika pat’a “mùdi minde̱ne̱”, e be̱ mwe o mbad’edinge̱dinge̱ to̱ mùdi ma mbale̱ mbale̱.

8-9. Ne̱ni dube̱ la munańango Anel di we̱le̱be̱no̱ o kekise̱ e, nje pe̱ yongwane̱ mo̱ e?

⁸ Jombweye ne̱ni dube̱ la munańango mō̱ ńa Porto Riko nu be̱n dina ná Anel di batino̱ be̱ ngińa ońolana a lembe̱ kekise̱ la ngińa. A lembe̱ nde “mùdi munde̱ne̱” ma mbale̱ mbale̱. Kekise̱ lao di botedi nde o mbu 2017 ponda ewungus’a ngo̱ Maria e bule̱le̱no̱ bolongi bao. Y’ewungus’a ngo̱ e boli ná a bo̱lo̱ne̱ ebol’ao. Mo̱ ná: “O ni pond’a bobe, na ta na bwa bo̱ngo̱ jita. Nde noko o lakisane̱ Yehova tongwea na muka ná na s’ese̱le̱ ná bo̱ngo̱ bweke mba o bola nje nangame̱nno̱ bola.”

⁹ Munańango Anel a kwali ná lambo dipe̱pe̱ longwane̱ mo̱ o lembe̱ mitakisan mao di ta nde sengane̱. Mo̱ ná: “Bupe̱ la bediedi ba bebokedi longwane̱ mba o be̱ pī. Yehova a bolane̱ bonasango na bonańango o jongwane̱ mba. Bembe̱ mba o mbad’a mudī, ba bola pe̱ mba mambo mena ma ta ma pula mba.” A bati ná: “Nje yena Yehova a bolino̱ mba e ta na e buka nje na wusano̱ baise̱ mo̱, dube̱ lam pe̱ di bati be̱ ngińa.”

10. Nje weno̱ ná o bola yete̱na we o lembe̱ “mùdi munde̱ne̱” e?

¹⁰ Mo̱ we o lembe̱ “mùdi munde̱ne̱” o longe̱ lo̱ngo̱ e? Yen ebe o kusi nde mbeu a ńolo ka mpupe, mudika to̱ soa la mińangadu. To̱so̱ yen ebe we nde lembe̱ mùdi o mbad’edinge̱dinge̱ ka diboa dinde̱ne̱ lena di bo̱bise̱ wa. We ná o bwa bo̱ngo̱ ponda iwo̱, nde o s’ese̱le̱ ná bo bo̱ngo̱ bweke  wa o lakisane̱ Yehova. Sisea mo̱ be̱be̱ tongwea na muka ma iwiye̱. O̱nge̱le̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ wa o ponda nitombi, nik’e me̱nde̱ jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱. (Mye. 77:12, 13) We ná o be̱ mbaki ná a si me̱nde̱ caka wa to̱ buńa—e be̱ we̱nge̱, e be̱ kie̱le̱ ni maye̱.

11. Ońola nje jangame̱nno̱ bama o bedomsedi basu ba sengane̱ ba bena ba madie̱le̱ e?

¹¹ Njika lambo dipe̱pe̱ le ná longwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan e? Ka nje te̱ munańango Anel a kwalino̱ we̱nge̱, sengane̱ le ná longwane̱ biso̱. Okwa o lakisane̱ ba bena Yehova na Yesu ba lakisanno̱. Ponda iwo̱, ba bena ba madie̱le̱ be ná ba no̱ngo̱ bedomsedi bō̱ bena di si maso̱ṅtane̱no̱. Nde Yehova a manamse̱ sengane̱. Eyal’ao Bibe̱l, name̱ne̱ pe̱ na myango ma baboledi bao ba jemea ba malee̱ biso̱ ná sengane̱ di masunga malonge̱. (Bbu. 14:1-4; 2 Myan. 20:17) Dutea o byembilan ka be. Bola la nika di me̱nde̱ bata jouse̱ bedomsedi di no̱ngino̱ o bupe̱ bediedi ba bebokedi we̱nge̱ na o kie̱le̱ ni maye̱. (Bon. 13:17) O si me̱nde̱ so̱ bwa mùdi munde̱ne̱ mwe o ngea bo̱ngo̱.—Min. 3:25.

12. Njika mulatako Lukas 18:1-8 e mawe̱le̱no̱ oteten a be̱ne̱ dube̱ na lembe̱ si te̱me̱ la sim e?

¹² Yesu a ta a bia ná si te̱me̱ la sim di me̱nde̱ we̱le̱ dube̱ la bokwedi bao o kekise̱. O bwam ba jongwane̱ babo̱ o lembe̱ mo̱, a bolane̱ munia mō̱ mwe o kalat’a Lukas. Yesu a lango myango ma mukusa ma muto mō̱ mu ta mweyane̱ mukaisedi mō̱ nu si te̱m ná sim ná a kaise̱ o ka ni te̱m. Mu mukusa mu ta mbaki ná titimbe̱ ńao e me̱nde̱ ya bepuma ba bwam. Nu mukaisedi a timbi so̱ kaise̱ o ka ni te̱m. Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ e? Yehova a titi nusite̱m ná sim. Ońola nika nde Yesu a kwalino̱ ná: “Nde Loba a titi ná a sunga bapo̱so̱be̱ bao bena ba meyane̱ mo̱ mwese na bulu; e ná indea ońol’abu e?” (Langa Lukas 18:1-8.) Ombusa nika a bati ná: “Mun’a moto a po̱i te̱, a me̱nde̱ so̱ [ni ńai a dube̱] o wase e?” Je te̱ lembe̱ si te̱me̱ la sim, jangame̱n lee̱ tongwea na we̱lisane̱ lasu na titimbe̱ ná di be̱n dube̱ dinde̱ne̱ kapo̱ ka mu mukusa. Na ni ńai a dube̱, je ná di be̱ mbaki ná pomane̱ to̱ jindea Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱. Jangame̱n pe̱ dube̱ ná muka mu be̱n ngińa ninde̱ne̱. Ponda iwo̱, Yehova e ná alabe̱ mika masu o mbadi di si tano̱ jenge̱le̱.

13. Ne̱ni muka mongwane̱no̱ mbia mō̱ mu ta mu lembe̱ si te̱me̱ la sim e?

¹³ Jombweye myango ma munańango Vero, nu maje̱ o Republik Demokratik ńa Kongo. Vero na mom’ao nu si maboleye̱ Yehova name̱ne̱ pe̱ na mun’abu ńa muto ńa 15 la mbu ba ta bangame̱n ńa mundi mabu mīla ońolana dibo̱to̱ diwo̱ la sonja di ta di po̱ o ko̱ye̱ mundi mabu.  O lo̱ndo̱ labu, na babo̱ ba po̱ o epolo ewo̱ we̱ni sonja i kwe̱no̱ babo̱, na mo̱ i kwalane̱ babo̱ ná i mabwa babo̱. Ponda Vero a botedino̱ jea mbembe, mun’ao a keki lo̱ko̱ mo̱, a botea kane̱ na doi la mo̱ń nde a bolane̱ pe̱ dina la Yehova o muka mao. Ponda a bo̱le̱no̱, mwaned’a yi sonja a baise̱ nde mo̱ ná “A ngo̱ndedi, nja ńokwe̱le̱ wa o kane̱?” Na mo̱ alabe mo̱ ná, “Ńango am nde okwe̱le̱ mba, a bolane̱ nde patan a muka mu maso̱be̱ o Mateo 6:9-13.” Na nu mwanedi a kwalane̱ mo̱ ná, “A ngo̱ndedi, bińo̱ na bayedi bo̱ngo̱ ala na musango, Yehova Loba lańu a tate bińo̱!”

14. Nje ye ná e we̱le̱ dube̱ lasu o kekise̱ e, nje pe̱ e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lembe̱ mo̱ e?

¹⁴ Mi myango mi mokwe̱le̱ biso̱ ná di s’angame̱n ye̱use̱ ngiń’a muka to̱ buńa. Nde nje bola yete̱na Yehova a si pomane̱ jalabe̱ mika masu, to̱so̱ ná a s’alabe̱ mo̱ ná bwē e? Kapo̱ ka mu mukusa ma munia ma Yesu, benga kane̱, na mbaki ná Loba lo̱ngo̱ a si me̱nde̱ caka wa to̱ buńa, na ná o nin mbadi to̱ nine̱ a me̱nde̱ jalabe̱ muka mo̱ngo̱ o ponda ni te̱nge̱n. Benga baise̱ Yehova mudī mao musangi. (Fil. 4:13) O si dimbea ná son a ponda, Yehova a me̱nde̱ sose̱le̱ wa minam ńai o si me̱nde̱no̱ pe̱ to̱ jo̱nge̱le̱ mitakisan mo̱ngo̱ me̱se̱ mi tombi. O we̱li te̱ lembe̱ mitakisan na jongwane̱ la Yehova, nik’e me̱nde̱ jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱ ońola mitakisan mi me̱nde̱ po̱.—1 Pet. 1:6, 7.

15. Bupisane̱ Mateo 17:19, 20, njika mitakisan bokwedi ba Yesu ba tano̱ ba be̱ne̱ e?

¹⁵ Yesu a kwalane̱ bokwedi bao ná dube̱ di me̱nde̱ jongwane̱ babo̱ o buka mitakisan. (Langa Mateo 17:19, 20.) Buńa bō̱ ba si we̱li busise̱ mudī ma bobe, nde ke̱ ba ta ba mábola nika ngedi ipe̱pe̱. Nje e ta e be̱ne̱ njo̱m e? Yesu a kwali ná ba ta bangame̱n bata be̱ne̱ dube̱. A kwalane̱ babo̱ ná ba be̱n te̱ dube̱ dinde̱ne̱, ba me̱nde̱ we̱le̱ buka mitakisan, nate̱na mi mena me bonde̱ne̱ ka mudongo! O nin we̱nge̱, biso̱ pe̱ je ná di be̱ne̱ mitakisan mi me̱ne̱ne̱ biana di titi ná di buka mo̱.

16. Ne̱ni dube̱ longwane̱no̱ Geydi o lembe̱ ndutu ninde̱ne̱ ombusa kwed’a mom’ao e?

¹⁶ Maka eyembilan a Geydi, munańango mō̱ nu maje̱ o Guatemala. Mom’ao a bwabe̱ ke̱ be o wa o ndongame̱n. Ne̱ni dube̱ la Geydi longwane̱no̱ mo̱ o be̱ titimbe̱ to̱ na ndut’ao ninde̱ne̱ e? Mo̱ ná: “Muka mongwane̱ mba o we̱le̱ mutaka mam omo̱ń a Yehova, nik’e boli mba musango ma teten. Ne̱n ne̱ni Yehova a mombweano̱ mba tongwea na mbia mam na mako̱m mam o mwemba. We̱le̱ la mbame̱ne̱ mususu o ebol’a Yehova longwane̱ mba o lembe̱ ndutu, longwane̱ pe̱ mba o jombwea mambo ma buńa bō̱ te̱, esibe̱ taka jita ońola kie̱le̱. Be bete̱medi be lee̱ mba ná e be̱ to̱ njika mitakisan mi me̱nde̱ po̱ kie̱le̱, na me̱nde̱ we̱le̱ lembe̱ mo̱  na jongwane̱ la Yehova, la Yesu, na la bebokedi.”

17. Nje jeno̱ ná di bola ke̱ di be̱n mitakisan me bonde̱ne̱ ka mudongo e?

¹⁷ Mo̱ we o bwa ndutu ońola kwed’a ńandolo e? Langa myango me o Bibe̱l ma bato bena ba pumbwabe̱le̱ ná nika ńongwane̱ wa o jouse̱ dube̱ o be̱nedino̱ bepumbwedi. Mo̱ we nde bwa ndutu ońolana elong’a mbia ewo̱ e pangabe̱ e? Okwa Bibe̱l o bwam ná o be̱ mbaki ná beko̱kisedi ba Loba be muse̱ṅ ponda ye̱se̱. E be̱ to̱ njika mitakisan o be̱nno̱, bolane̱ mo̱ o bata jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱. Tele̱ye̱ Yehova mulema mo̱ngo̱ o muka. O si wasa be̱ muso̱lo̱ki, o diwengisan be̱ batabata na bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱. (Min. 18:1) No̱ngo̱ dongo o mambo ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o lembe̱, to̱ e be̱ nde ná wangame̱n bola nika na miso̱di o miso̱. (Mye. 126:5, 6) Benga wala o ndongame̱n na o dikalo, benga pe̱ langa Bibe̱l. Soke̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o minam ma betańsedi mena Yehova a kombe̱ye̱no̱ wa. O me̱ne̱ te̱ ne̱ni Yehova eno̱ jongwane̱ wa tatan, dube̱ o be̱nedino̱ mo̱ di me̱nde̱ bata be̱ ngińa.

18. Nje wangame̱nno̱ bola yete̱na o so̱i ná dube̱ lo̱ngo̱ di bo̱bi e?

¹⁸ Yete̱na mitakisan o tano̱ o be̱ne̱, to̱so̱ o be̱nno̱ tatan mi bo̱bise̱ dube̱ lo̱ngo̱, o si bo̱bo̱. E̱ne̱ nde nika ka epolo o be̱nno̱ o jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱. Wa pe̱ baise̱ Yehova dube̱, ka nje te̱ bokwedi ba Yesu ba baise̱no̱ ná: ‘Batea biso̱ dube̱.’ (Lukas 17:5) O̱nge̱le̱ pe̱ byembilan bena je̱nno̱ o din jokwa. Kapo̱ ka Miguel na Yurai, o̱nge̱le̱ bete̱medi be̱se̱ we̱ni Yehova ongwane̱no̱ wa. Kapo̱ ka munańango Anel na mun’a Vero, kane̱ Yehova na mulema mwe̱se̱, tobotobo ke̱ o be̱n mitakisan minde̱ne̱. Kapo̱ ka Geydi, emba ná Yehova e ná a wana jongwane̱ tongwea na mbia to̱ mako̱m. Wese̱le̱ te̱ ná Yehova ongwane̱ wa o lembe̱ mitakisan mo̱ngo̱ o nin we̱nge̱, o me̱nde̱ bata be̱ mbaki ná a me̱nde̱ jongwane̱ wa o lembe̱ to̱ njika mitakisan o me̱nde̱no̱ be̱ne̱ o kie̱le̱ ni maye̱.

19. Njika mbaki Yesu a tano̱ a be̱ne̱ e, njika mbaki wa pe̱ weno̱ ná o be̱ne̱ e?

¹⁹ Yesu ongwane̱ bokwedi bao o je̱ne̱ we̱ni ba tano̱ bangame̱n bata be̱ne̱ dube̱, nde a ta mbaki ná na jongwane̱ la Yehova, ba me̱nde̱ we̱le̱ lembe̱ mitakisan mi ta menge̱le̱ babo̱. (Yohane 14:1; 16:33) A ta mbaki ná dube̱ le ngińa di me̱nde̱ jongwane̱ dimuti dinde̱ne̱ o jonga o ndenge̱ ninde̱ne̱. (Bbī. 7:9, 14) Mo̱ wa pe̱ o me̱nde̱ be̱ oten e? Na nded’a Yehova, o me̱nde̱ be̱ oten yete̱na o boli me̱se̱ na me̱se̱ o jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱ botea tatan!—Bon. 10:39.