1. Nje Yehova ome̱le̱no̱ biso̱ o bola e?

 YEHOVA a to̱ndi ndol’a jemea. (Hos. 6:6) A mapula pe̱ ná baboledi bao pe̱ ba to̱nde y’ede̱mo. Loba ome̱le̱ biso̱ tongwea na muto̱ped’a mudī Mika ná di ‘lee̱le̱ ndol’a jemea.’ (Mik. 6:8.) Nde ná di bole nika, jangame̱n bia nje ye ndol’a jemea.

2. Nje ye ndol’a jemea e?

² Nje ye ndol’a jemea e? Yen eyala ná “ndol’a jemea” e maso̱be̱ o La Bible Traduction du monde nouveau lambo ka 230 ba ngedi. Moto nu malee̱le̱ ndol’a jemea e nde moto nu malee̱le̱ nupe̱pe̱ ndol’a mbale̱, na nu matingame̱ pe̱ na mo̱ po̱ko̱po̱ko̱. Yehova nde e eyembilan e peti o nje e mombweye̱ lee̱le̱ la ndol’a jemea. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni Yehova a malee̱le̱no̱ bato ba benama ndol’a jemea. O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni biso̱ baboledi ba Loba jeno̱ ná di leane̱le̱ ndol’a jemea o bwam ba jembilane̱ Yehova.

3. Nje Yehova a kwalane̱no̱ Mose jombwea mo̱me̱ne̱ e?

³ Ponda to̱ ininga ombusa Bonaisrael busa o Egipto, Yehova a bīse̱ Mose mambo jombwea dina lao na bede̱mo bao. A kwalane̱ Mose ná: “Yehova, Yehova, Loba la muyao na ndolo, muńo̱ngo̱ o malinga, m’bwaṅ o [ndol’a jemea], nu mabweye̱ ndedi nate̱na ikol’a ńo̱ṅo̱n na nu malakise̱ mawuse̱, bebula na myobe.” (Bbu. 34:6, 7) Tongwea na ben byala ba bwam be mabonde̱ bede̱mo bao, Yehova  a kwalane̱ Mose lambo la tobotobo jombwea ndol’ao ńa jemea. Nje e?

4-5. (a) Njika byala Yehova a bolane̱no̱ o kwalea ońola mo̱me̱ne̱ e? (b) Njika myuedi di malano̱ jombwea e?

⁴ Yehova a si kwali buka te̱ ná a malee̱le̱ ndol’a jemea, nde a kwali nde ná e “m’bwaṅ o [ndol’a jemea].” Be byala be maso̱be̱ ngedi mutoba ipe̱pe̱ o Bibe̱l. (Mis. 14:18; Neh. 9:17; Mye. 86:15; 103:8; Yoel 2:13; Yona 4:2) Ponda te̱ Bibe̱l e mabolane̱no̱ be byala, e makwalea nde ońola Yehova seto̱ ońola mot’a benama. Ye mańaka jita o je̱ne̱ ná Yehova a bolane̱ be byala ngedi jita o Bibe̱l o kwalea ońola mo̱me̱ne̱. Nik’e malee̱ nde ná bwē ná y’ede̱mo ye mo̱ mweńa jita. * Ońola nika nde kiṅe̱ David a kwalino̱ ná: ‘A Yehova, ndol’ango̱ ńa jemea ńasam nate̱na o mo̱ń . . . A Loba, njika bwam ndol’ango̱ ńa jemea ńeno̱! Owas’a mapupulan mo̱ngo̱ nde bonabato ba mawutame̱no̱.’ (Mye. 36:6, 8) Mo̱ biso̱ pe̱ di mabwane̱ ndol’a jemea ńa Loba muńe̱nge̱ kapo̱ ka David e?

⁵ O bwam ná di bate so̱ṅtane̱ nje ye ndol’a jemea, jombweye min myuedi miba: Ba nja Yehova a malee̱le̱no̱ ndol’a jemea e? Ne̱ni jeno̱ ná di tombwane̱ ndol’a jemea ńena Yehova a malee̱le̱no̱ e?

6. Ba nja Yehova a malee̱le̱no̱ ndol’a jemea e?

⁶ Ba nja Yehova a malee̱le̱no̱ ndol’a jemea e? Bibe̱l e malee̱ ná je ná di to̱ndo̱ mambo jita, k’eyembilan “ebol’a myonda,” “mao na mula,” “malea,” na “dibie̱”. (2 Myan. 26:10; Min. 12:1; 21:17; 29:3) Nde di titi ná di lee̱le̱ ma mambo ndol’a jemea; je nde ná di lee̱le̱ mo̱ bato ba benama buka te̱. Yehova a si malee̱le̱ bato be̱se̱ ndol’a jemea. A malee̱le̱ nde mo̱ ba bena ba be̱n mulatako ma tobotobo na mo̱. Loba lasu e jemea na mako̱m mao. A be̱ne̱ye̱ babo̱ mwano ma betańsedi, a me̱nde̱ pe̱ nde benga to̱ndo̱ babo̱ o bwindea.

7. Ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ bato ba benama be̱se̱ ndolo e?

⁷ Yehova a lee̱le̱ bato ba benama be̱se̱ ndolo. Yesu a kwalane̱ Nikodemo ná: “Ninka nde Loba a to̱ndino̱ wase [bato ba benama] ná a boli mpo̱m mao ma Muna, ná to̱ nja nu dube̱ mo̱ a si mańama, nde a mabe̱ne̱ longe̱ la bwindea.”—Yohane 3:1, 16; Mat. 5:44, 45.

8-9. (a) Ońola nje Yehova a malee̱le̱no̱ baboledi bao ndol’a jemea e? (b) Nje di malano̱ jombwea tatan e?

 ⁸ Ka nje te̱ di kwalino̱ we̱nge̱, Yehova a malee̱le̱ nde buka te̱ baboledi bao ba be̱n mulatako ma batabata na mo̱ ndol’ao ńa jemea. Byala ba kiṅe̱ David na ba muto̱ped’a mudī Daniel be malee̱ nika. K’eyembilan David a kwali ná: ‘Koma ndol’ango̱ ńa jemea omo̱ń a ba ba bi wa.’ ‘Nde ndol’a jemea ńa Yehova e tingam bebe be̱se̱ omo̱ń a ba ba mabwe̱ mo̱ bo̱ngo̱.’ Daniel pe̱ a kwali ná: ‘A Sango, Loba dinde̱ne̱ na la maladi, wa nu makombe̱ male na lee̱le̱ ba ba to̱ndi wa na ne̱nge̱ myeka mo̱ngo̱ ndol’a jemea.’ (Mye. 36:11; 103:17; Dan. 9:4) Bupisane̱ ben byala be tutabe̱le̱ na mudī musangi, Yehova a malee̱le̱ nde baboledi bao ndol’a jemea ońolana ba bi mo̱, ba mabwa mo̱ bo̱ngo̱, na ońolana ba mane̱nge̱ mambenda mao. Yehova a malee̱le̱ nde baboledi bao ba mbale̱ ndol’ao ńa jemea.

⁹ Obiana di mabotea bolea Yehova, di tombwane̱ ndolo ńena a malee̱le̱no̱ mbel’a moto ńe̱se̱. (Mye. 104:14) Nde biso̱ baboledi bao di matombwane̱ pe̱ ndol’ao ńa jemea. Yehova a boli baboledi bao nin mbaki ná: ‘Ndol’am ńa jemea e si masumwe̱ na wa.’ (Yes. 54:10) O sumo te̱ nika, ka nje te̱ David e̱nno̱ o longe̱ lao, “Yehova a mapo̱so̱ nde nu nu to̱ndi mo̱.” (Mye. 4:4) Nje nika ńangame̱nno̱ tute̱le̱ biso̱ o bola e? Mulo̱ngedi a tili ná: ‘Nu ńe dibie̱ a no̱nge jangame̱ye̱ ońola man mambo, nde embe pe̱ ndol’a jemea ńa Yehova!’ (Mye. 107:43) Man malea ma bwam ma mawa nde na Yehova mo̱me̱ne̱. Jombweye so̱ mbadi ilalo Yehova a malee̱le̱no̱ ndol’ao ńa jemea, na njika tombwane̱ nika e mawaneano̱ biso̱.

10. Nje di matombwane̱no̱ o bia ná ndol’a jemea ńa Yehova e tingam po̱ko̱po̱ko̱ e? (Myenge 31:8)

¹⁰ Ndol’a jemea ńa Loba e tingam po̱ko̱po̱ko̱. Nik’e kwalabe̱ 26 ma ngedi o Myenge 136. O mwemba maboso, di malanga ná: ‘Pandise̱ Yehova, ebanja e bwam, ndol’ao ńa jemea e tingam  po̱ko̱po̱ko̱.’ (Mye. 136:1) O myemba 2 nate̱na 26, byala ná ‘ebanja ndol’ao ńa jemea e tingam po̱ko̱po̱ko̱’ be matimba ponda ye̱se̱. Ye mańaka jita o je̱ne̱ ngedi ininga Yehova a malee̱le̱no̱ ndol’ao ńa jemea esibe̱ wo̱lo̱ o ni kalat’a Myenge. Ben byala ná ‘ndol’ao ńa jema e tingam po̱ko̱po̱ko̱’ bena be matimbe̱ ponda ye̱se̱ be mabola biso̱ mbaki ná ndolo ńena Loba a be̱nedino̱ baboledi bao e si mabo̱. E se̱ bwam yeno̱ o bia ná Yehova a si mapomane̱ jembe̱ ndolo a be̱nedino̱ baboledi bao e! O diwengisan, a tingame̱ na ba bena ba maboleye̱ mo̱, tobotobo o pond’a ndutu. Nje di matombwane̱no̱: Je muńe̱nge̱ o bia ná Yehova a tingame̱ na biso̱, nik’e mabola pe̱ biso̱ ngińa o lembe̱ mitakisan masu na o benga bolea mo̱.—Langa Myenge 31:8.

11. Bupisane̱ Myenge 86:5, nje e matute̱le̱ Yehova o lakise̱ e?

¹¹ Ndol’a jemea ńa Loba e matute̱le̱ mo̱ o lakise̱ biso̱. Ndol’a jemea ńa Yehova e matute̱le̱ mo̱ o lakise̱ moto ńena ńate̱le̱, nde ese̱le̱ pe̱ nge’ao ńa bobe. David a kwali jombwea Yehova ná: “A si mabupisane̱ biso̱ kaponda mawuse̱ masu, to̱ timbise̱le̱ biso̱ kaponda myobe masu.” (Mye. 103:8-11) David mo̱me̱ne̱ a ta a bia ndutu ńena moto a mabwano̱ ke̱ doi lao la mulema di makaise̱ mo̱. Nde a timbi pe̱ so̱ṅtane̱ ná Yehova “a le̱le̱m o lakise̱.” Nje e matute̱le̱ Yehova o lakise̱ e? Jalabe̱ di maso̱be̱ o Myenge 86:5. (Langa.) E, ka nje te̱ David a kwalino̱ o muka mao, Yehova a malakise̱ nde ońolana a londi na ndol’a jemea, a malee̱le̱ be̱se̱ bena ba meyane̱ mo̱ ndol’a jemea.

12-13. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ yete̱na di mabwa ndutu ońola myobe masu mi tombi e?

¹² Di boli te̱ bobe, e te̱nge̱n ná di bwe ndutu ońola lambo lena di bolino̱. Nika ńe ná e tute̱le̱ biso̱ o jate̱le̱ na tukwa pe̱ bedangwedi basu ba bobe. Nde baboledi ba Yehova bō̱ ba yo̱ki benga bwa ndutu ońola myobe mabu mi tombi. Doi labu la mulema di mabenga kaise̱ babo̱ ná Yehova a titi ná a lakise̱ babo̱ to̱ buńa to̱ e be̱ nde ná bate̱le̱, ba tukwa pe̱ bedangwedi babu. O bi te̱ ná Yehova a le̱le̱m o lee̱le̱  baboledi bao ndol’a jemea, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ wa ná o si be̱ne̱ pe̱ yi ńai a besengedi.

¹³ Nje di matombwane̱no̱: To̱ na mawuse̱ masu, je ná di bolea Yehova na doi la mulema di sangi. Nika ńe ná e we̱le̱ bolane̱ ońolana “maya ma Mun’ao Yesu ma masangise̱ biso̱ na joa myobe mye̱se̱.” (1 Yohane 1:7) O bo̱bi te̱ ońolana o boli lambo la bobe, o̱nge̱le̱ ná Yehova a le̱le̱m o lakise̱ mubole̱ bobe ńena ńate̱le̱. Maka mulatako mwena David a we̱le̱no̱ oteten a ndol’a jemea na lakise̱. Mo̱ ná: ‘Kana mo̱ń ńasamno̱ etum na wase, nika nde ndol’ao ńa jemea pe̱ e kolono̱ ońola ba ba mabwe̱ mo̱ bo̱ngo̱; kana jedu di po̱tino̱ etum na mbe̱nge̱, nika nde a mapo̱tise̱no̱ pe̱ mawuse̱ masu etum na biso̱.’ (Mye. 103:11, 12) E, Yehova a “malakise̱ jita.”—Yes. 55:7.

14. Njika byala David a bolane̱no̱ o tele̱ye̱ ne̱ni ndol’a jemea ńa Yehova e matatano̱ biso̱ e?

¹⁴ Ndol’a jemea ńa Loba e matata biso̱ o mbad’a mudī. David a kwalane̱ Yehova o muka ná: ‘Wa nde we diwutamea lam, o matata mba ońola ndutu; o madinge̱le̱ mba na musombise̱ ma sungabe̱ lam. . . . To̱ nja nu lakisan Yehova, mo̱ nde a madinge̱le̱no̱ na ndol’ao ńa jemea.’ (Mye. 32:7, 10) Ka nje te̱ o pond’a kwaṅ bedima be tano̱ be dinge̱le̱ mundi o bwam ba tata baje̱ oten, nika pe̱ nde ndol’a jemea ńa Yehova e madinge̱le̱no̱ biso̱, e matatano̱ pe̱ biso̱ o mbad’a mudī te̱nge̱ne̱ mbeu a ńolo yena ye ná e ńamse̱ mulatako masu na mo̱. Ndol’a jemea ńa Yehova e matute̱le̱ pe̱ mo̱ o duta biso̱ o mbasanedi mao.—Yer. 31:3.

15. Njika mulatako mwe oteten a ndol’a jemea ńa Yehova na diwutamea na ndabo a ngińa e?

¹⁵ David a bolane̱ byala bepe̱pe̱ o lee̱ ne̱ni Loba a matatano̱ tumba lao. Mo̱ ná: ‘Loba nde e diwutamea lam na Loba lam la ndol’a jemea.’ David a bati pe̱ kwala jombwea Yehova ná: ‘Mo̱ nde e mba ndol’a jemea na ndabo a ngińa, ekeṅan na musungedi, nguba na diwutamea.’ (Mye. 59:18; 144:2) Ońola nje David a kobisanno̱ ndol’a jemea ńa Yehova na ndabo a ngińa na diwutamea e? E be̱ to̱ we̱ni di majano̱, to̱ mimbu mininga jeno̱ bolea Yehova, a me̱nde̱ te̱ nde wanea biso̱ betatedi bena be mapule̱ ná di kombe̱ mulatako masu ma tiki na mo̱. Myenge 91 mi mabola biso̱ mbak’a nika. Mutiled’a mi myenge mo̱ ná: “[Na] makwalane̱ Yehova na: Diwutamea lam na ndabo am ńa ngińa.” (Mye. 91:1-3, 9, 14) Mose a bolane̱ mulemlem ma byala o kwalea ońola diwutamea. (Mye. 90:1.) Ponda to̱ ininga obiana a mawo̱, Mose a bolane̱ pe̱te̱ byala ba mpesa bepe̱pe̱. A tili ná: “Loba la koba na ngindi e nde diwutamea, wum’a we̱nge̱mea ye o mā mao ma bwindea.” (Ndim. 33:27) Nje byala ná “wum’a we̱nge̱mea ye o mā mao ma bwindea” be mokwe̱le̱no̱ biso̱ jombwea Yehova e?

16. Njika minam miba di be̱nno̱ e? (Myenge 136:23)

¹⁶ Je te̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ tata biso̱, nik’e malo̱ko̱ biso̱. Nde ponda iwo̱ je ná di bo̱bo̱, nde di si be̱ne̱ be̱ to̱ ngińa o janane̱ be besengedi. Niponda jeno̱ o be bete̱medi, nje Yehova a me̱nde̱no̱ bola e? (Langa Myenge 136:23.) A me̱nde̱ bambe̱ biso̱, ongwane̱ biso̱ o te̱me̱ pe̱te̱. (Mye. 28:9; 94:18) Nje di matombwane̱no̱: Bia ná Loba a masue̱le̱ biso̱ ponda ye̱se̱ di mongwane̱ biso̱ o jo̱nge̱le̱ minam miba di be̱nno̱. Maboso, e be̱ to̱ we̱ni di majano̱ di bi ná je owas’a  betatedi ba Yehova. Mi londe̱ miba, Sango asu ńa ndolo ńe o mo̱ń a mombwea biso̱ na mbale̱.

17. Njika mbaki ndol’a jemea ńa Loba e mabolano̱ biso̱ e? (Mye 33:18-22)

¹⁷ Ka nje te̱ je̱nno̱, je te̱ lembe̱ mitakisan, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ sue̱le̱ biso̱ ponda ye̱se̱ ná di benge be̱ mo̱ jemea. (2 Kor. 4:7-9) Muto̱ped’a mudī Yeremia a kwali ná: ‘Ońola ndol’a jemea ńa Yehova nde di si bumbino̱, ebanja nded’ao e si mabo̱.’ (Mad. 3:22) Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ benga lee̱le̱ biso̱ ndol’ao ńa jemea ońolana Bibe̱l e mabola biso̱ mbaki ná ‘diso̱ la Yehova le omo̱ń a babwe̱ mo̱ bo̱ngo̱, omo̱ń a ba ba pite̱ ndol’ao ńa jemea.’—Langa Myenge 33:18-22.

18-19. (a) Nje di s’angame̱nno̱ dimbea e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di mabupe̱ e?

¹⁸ Nje di s’angame̱nno̱ dimbea e? Obiana di mabotea bolea Yehova, di tombwane̱ ndolo ńena Loba a malee̱le̱no̱ bato ba benama be̱se̱. Biso̱ baboledi bao di matombwane̱ pe̱ ndol’ao ńa jemea. Ni ndolo e matute̱le̱ Yehova o tata biso̱. A me̱nde̱ be̱ biso̱ mbasan ponda ye̱se̱, a me̱nde̱ pe̱ londise̱ makaki mao jombwea biso̱. A mapula ná di be̱ mako̱m mao o bwindea! (Mye. 46:2, 3, 8) E be̱ so̱ to̱ njika mitakisan di me̱nde̱no̱ lembe̱, Yehova a me̱nde̱ bola biso̱ ngińa o benga be̱ mo̱ jemea.

¹⁹ Je̱n ne̱ni Yehova a malee̱le̱no̱ baboledi bao ndol’ao ńa jemea. A mengane̱ pe̱ biso̱ ná di leane̱le̱ ndol’a jemea. Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱ kwalea di to̱ti la mweńa.