1. “Be̱ ye̱ne̱,” nje nika e mapulano̱ kwala e? (2 Timoteo 4:5)

 JEMEA lasu na Yehova na bebokedi bao, le ná di we̱le̱be̱ o kekise̱ ke̱ je owas’a mitakisan. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o buka mo̱ e? Jangame̱n be̱ ye̱ne̱, peńa, na jembame̱ o dube̱. (Langa 2 Timoteo 4:5.) Di malee̱ ná je ye̱ne̱, ke̱ di jai ná pī, di no̱ngo̱ ponda o dutea, di we̱ pe̱ o je̱ne̱ mambo ka ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mo̱. Di boli te̱ nika, besengedi basu be si me̱nde̱ be̱ne̱ ngińa omo̱ń a mo̱nge̱le̱ masu.

2. Nje di me̱nde̱no̱ kwalea o din jokwa e?

² O jokwa di se̱le̱, je̱n mitakisan milalo mi mawe̱ na bato bena ba si maboleye̱ Yehova. O din jokwa, di mala je̱ne̱ mitakisan milalo jeno̱ ná di kusa oteten a mwemba, na me ná mi we̱le̱ jemea lasu na Yehova o kekise̱. Nika ńe ná e be̱ (1) ke̱ munasango to̱ munańango a bolane̱ biso̱ lambo la bobe. (2) ke̱ di ko̱kisabe̱, na (3) ke̱ ye biso̱ ndutu o kasa mawengisan bebokedi be mawanano̱. Ne̱ni be̱ ye̱ne̱, na benga pe̱ be̱ Yehova na bebokedi bao jemea o be bete̱medi e?

3. Nje jeno̱ ná di bola yete̱na munasango to̱ munańango a bolane̱ biso̱ lambo la bobe e?

³ Mo̱ munasango to̱ munańango mō̱, k’eyembilan moto nu be̱n eto̱ti a mábolane̱ wa lambo la bobe e? Yen ebe a si ta a pula bwese̱ wa ndutu. (Rom. 3:23; Yak. 3:2) E be̱ to̱ ne̱, nje a bolino̱ e lingise̱ wa. Pondapo̱, nik’e matakise̱ wa  kańena o si mawe̱le̱ ko̱ iyo̱ bulu. We ná na o baise̱ wame̱ne̱ ná: “Mo̱ munasango a mabola te̱ yi ńai a mambo, ke̱ je so̱ o bebokedi ba Yehova na mbale̱ e?” Nika nde Satan a mapulano̱ ná wo̱nge̱le̱. (2 Kor. 2:11) Mo̱nge̱le̱ ka ma me ná ma pandise̱ biso̱ etum na Yehova na bebokedi bao. Ne̱ni be̱ ye̱ne̱ na janane̱ pe̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe, yete̱na munasango to̱ munańango a bolane̱ biso̱ lambo la bobe e?

4. Ne̱ni Yose̱f a lee̱le̱no̱ ye̱ne̱ ponda a takisabe̱no̱ e, nje pe̱ nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? (Bebotedi 50:19-21)

⁴ O si ne̱nge̱ malinga. Ke̱ Yose̱f a dia eso̱mbe̱, bonasango ao ba bolane̱ mo̱ mambo ma bobe. Ba ta ba singe̱ mo̱, bō̱ ba puli na bwa mo̱. (Bbot. 37:4, 18-22) Ombusa ponda, bandise̱ mo̱ ka mukom. Nik’e boli ná Yose̱f a kuse mitakisan ma ngińa mindi lambo ka 13 mbu. Yen ebe, Yose̱f a baise̱ na mo̱me̱ne̱ nga Yehova a to̱ndi mo̱ na mbale̱. A baise̱ pe̱ na mo̱me̱ne̱ yen ebe nga Yehova a caki nde mo̱ o ni pond’a ndutu. Nde a si ne̱nge̱ malinga. O diwengisan, a lee̱le̱ ye̱ne̱, a ja ná pī. A kusino̱ epolo o timbise̱le̱ bonasango ao bobe ba bolane̱no̱ mo̱, a si boli nika, a lee̱le̱ nde babo̱ ndolo, a lakise̱ pe̱ babo̱. (Bbot. 45:4, 5) Yose̱f a we̱li nde bola nika ońolana a no̱ngi ponda o dutea. O mulopo ná a soke̱ mo̱nge̱le̱ mao o mitakisan a tano̱ a be̱ne̱, a soke̱ nde mo̱ o jemea la Yehova. (Langa Bebotedi 50:19-21.) Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Moto a bolane̱ te̱ biso̱ lambo la bobe, di si lingane̱ Yehova, di s’o̱nge̱le̱ pe̱ to̱ ná a caki biso̱. O diwengisan, di duteye nde ne̱ni eno̱ jongwane̱ biso̱. O sumo te̱ nika, bane̱ ba bwese̱ te̱ wa ndutu, bola me̱se̱ ná ndol’ango e kudumane̱ mawuse̱ mabu.—1 Pet. 4:8.

5. Ne̱ni Miqueas a lee̱le̱no̱ ye̱ne̱ ponda ba bolane̱no̱ mo̱ bobe e?

⁵ Jombweye myango ma Miqueas, b mutudu mō̱ nu maje̱ o Amerika ńa mikondo. A dia a mo̱nge̱le̱ bobe bwena bonasango bō̱ ba be̱n beto̱ti o bebokedi ba Yehova ba bolane̱no̱ mo̱. Mo̱ ná: “Na si ta na maso̱be̱ o bete̱medi ba ndutu ka be. Nik’e takise̱ mba jita. Na si ta pe̱ na ko̱ iyo̱ bulu, na ta pe̱ n’eya mbembe ebanja na ta ne̱ne̱ ná na titi ná na bola to̱ lambo. To̱ na nika, Miqueas a lee̱le̱ ye̱ne̱, a we̱ pe̱ o jalea besengedi bao. A ta pe̱ a kane̱ na iwiye̱, a so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná a bole mo̱ mudī mao musangi, na ngińa o lembe̱ be bete̱medi. A po̱ngi pe̱ muwaso o kalat’a bebokedi o so̱ malea. Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Munasango to̱ munańango mō̱ a bolane̱ te̱ biso̱ lambo la bobe, di be̱ pī, di bole pe̱ me̱se̱ o jalea to̱ njika besengedi ba bobe jeno̱ ná di be̱ne̱. We ná o si bie ná te̱ite̱i nje e tute̱le̱ moto o kwala lambo to̱ o bolane̱ wa bobe. Kane̱ so̱ Yehova, o so̱so̱me̱ye̱ pe̱ mo̱ ná ongwane̱ wa o je̱ne̱ mambo ka nje te̱ mo̱ a me̱ne̱no mo̱. Nik’e mongwane̱ wa ná o si bale̱ munaso̱ngo̱ to̱ munańango mo̱nge̱le̱ ma bobe, o lakise̱ pe̱ mo̱. (Min. 19:11) O si dimbea ná Yehova a bi bete̱medi bo̱ngo̱, a me̱nde̱ pe̱ bola wa ngińa ni mapule̱ o lembe̱ mo̱.—2 Mya. 16:9; Mul. 5:8.

6. Ońola nje yeno̱ mweńa o so̱ṅtane̱ ná Yehova a mako̱kise̱ nde biso̱ ońolana a to̱ndi biso̱ e? (Bonahebe̱r 12:5, 6, 11)

⁶ Beko̱kisedi be ná be bwese̱ biso̱ ndutu jita. Nde di soke̱ te̱ mo̱nge̱le̱ o sese buka te̱, je ná di mengise̱ be beko̱kisedi,  jo̱nge̱le̱ ná be si te̱nge̱n, to̱ ná be ngińa buka dime̱ne̱. Nik’a ńe ná ńeka biso̱ o so̱ṅtane̱ lambo diwo̱ le mweńa, le nde ná—Yehova a mako̱kise̱ nde biso̱ ońolana a to̱ndi biso̱. (Langa Bonahebe̱r 12:5, 6, 11.) Jese̱le̱ pe̱te̱ ná besengedi basu baneye biso̱, di matindea nde Satan epolo o kekise̱ biso̱. Ńo̱ng’ao ńe nde ná di si kasa beko̱kisedi, ná di pande pe̱ na Yehova na bebokedi bao. Ne̱ni be̱ ye̱ne̱ ke̱ di ko̱kisabe̱ e?

7. (a) Ka nje te̱ maduta ma malee̱no̱, ne̱ni Yehova a bolane̱no̱ Petro ombusa mo̱ kasa beko̱kisedi e? (b) Nje eyembilan a Petro e mokwe̱le̱no̱ wa e?

⁷ Kasa beko̱kisedi, po̱ngo̱ pe̱ mawengisan ma mapule̱. Yesu a te̱se̱ jo̱nge̱le̱ la Petro ngedi jita oboso ba bane̱ bokwedi bao. (Marko 8:33; Lukas 22:31-34) Yen ebe Petro a bo iso̱n. Nde to̱ na nika, a tingame̱ na Yesu. A kasi bekokisedi, okwa pe̱ na mawuse̱ mao. O sukan, Yehova a namse̱ jemea lao, a bake̱ pe̱ mo̱ m’bē̱ minde̱ne̱ o mwemba. (Yohane 21:15-17; Bebolo 10:24-33; 1 Pet. 1:1) Nje eyembilan a Petro e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Di me̱nde̱ tombwane̱, bane̱ pe̱, ke̱ di si soke̱ mo̱nge̱le̱ o ndutu beko̱kisedi be mawanano̱, di kasi beko̱kisedi, di po̱ngo̱ pe̱ mawengisan ma mapule̱. Di boli te̱ nika, Yehova a mabata bolane̱ biso̱, nde di bata pe̱ be̱ mweńa ońola bonasango asu.

8-9. Ne̱ni Bernardo a se̱le̱no̱ no̱ngo̱ beko̱kisedi e, nde nje yongwane̱ mo̱ o te̱se̱ mo̱nge̱le̱ mao e?

⁸ Jombweye nje e po̱yedi Bernado, munasango mō̱ nu maje̱ o Mosambik. Ba sumwane̱ mo̱ eto̱t’ao ya mutudu. Ne̱ni a se̱le̱no̱ no̱ngo̱ nika e? Mo̱ ná: “Na ta na londa na malinga ońolana na si bwane̱ beko̱kisedi na kusino̱ muńe̱nge̱.” Mbadi bane̱ o mwemba ba wusano̱ je̱ne̱ mo̱ e ta e takise̱ mo̱ jita. Embi ná: “Nik’e no̱ngo̱ne̱ mba myo̱di jita, ná ne̱ne̱ mambo o mbadi ni te̱nge̱n, na lakisane̱ pe̱te̱ Yehova na bebokedi bao.” Nje yongwane̱ Bernado o te̱se̱ mbad’ao ńa je̱ne̱ mambo e?

⁹ Bernardo a te̱se̱ mo̱nge̱le̱ mao. A matele̱ye̱ ná: “Ke̱ na dia mutudu, na ta be̱ na langea bane̱ Bonahebe̱r 12:7 o jongwane̱ babo̱ o je̱ne̱ beko̱kisedi ba Yehova o mbadi ni te̱nge̱n. Na baise̱ so̱ mbame̱ne̱ ná:  “Ba nja bangame̱n we̱le̱ y’epas’a Bibe̱l o ebolo e?’ Baboledi ba Yehova be̱se̱—na mbame̱ne̱ pe̱.” Ombusa nika, Bernardo a po̱ngi miwe̱n minde̱ne̱ ná a lakisane̱ pe̱te̱ Yehova na bebokedi bao. A bati langa Bibe̱l, a bata pe no̱ngo̱ ponda o dutea o nje a langino̱. To̱ ná mbadi bonasango na bonańango ao ba tano̱ be̱ne̱ mo̱ e tano̱ e dia e matakise̱ mo̱, a te̱ dikalo na babo̱, a no̱ngo̱ pe̱ dongo o ndongame̱n. Na ponda, Bernardo a te̱se̱be̱ pe̱te̱ mutudu. Yete̱na wa pe̱ o ko̱kisabe̱ ka Bernado, keka ná o buke ndutu, kasa malea, o po̱nge pe̱ mawengisan ma mapule̱. c (Min. 8:33; 22:4) O boli te̱ nika, we ná o be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ namse̱ wa, ońolana o bengi be̱ mo̱ na bebokedi bao jemea.

10. Njika mawengisan yen ebe, ma we̱le̱ jemea la Bonaisrael bō̱ o kekise̱ e?

¹⁰ Mawengisan bebokedi be mawanano̱ me ná ma we̱le̱ jemea lasu o kekise̱. Di si no̱ngi te̱ jangame̱ye̱, je ná jese̱le̱ ná nik’e pandise̱ biso̱ na Yehova. Jombweye te̱ ne̱ni mambo ma tukono̱ o mińa ma Bonaisrael. Obiana Yehova a mabola tumba la Israel mbenda, milopo ma mbia nde mi ta mi bola eboled’a prisi. Ba ta be̱ ba longa miyo̱ ma dise̱, na bola mabea ońola mbia mabu. (Bbot. 8:20, 21; 12:7; 26:25; 35:1, 6, 7; Hiob 1:5) Nde ponda mbenda e bolabe̱no̱, milopo ma mbia mi ta mangame̱n jese̱le̱ y’eboled’edube. O mbia ma Aron nde Yehova a te̱se̱no̱ bato o be̱ prisi, na bola pe̱ mabea ma dise̱. Ombusa ma mawengisan, mulopo ma mbia mwena mu si ta mō̱ ńa mbia ma Aron, na mwena mu wusa dise̱ mabea ka prisi, mu ta nde mwangame̱n bwabe̱. d (Lev. 17:3-6, 8, 9) Mo̱ ma mawengisan nde ma tute̱le̱ Kora, Datan, Abiram, na 250 ba banedi o te̱nge̱ne̱ doi la byanedi la Mose na Aron e? (Mis. 16:1-3) Di titi mbaki. Nde e be̱ to̱ ne̱, Kora na basue̱le̱ mo̱ ba si bengi be̱ Yehova jemea. Nje weno̱ ná o bola yete̱na mawengisan bebokedi be mawanano̱ ma mawe̱le̱ jemea lo̱ngo̱ o kekise̱ e?

11. Njika belēdi di mabusane̱no̱ n’eyembilan a Bonakehat bō̱ ba tumba la Levi e?

¹¹ Sue̱le̱ na mulema mwe̱se̱ mawengisan mena bebokedi be mawanano̱. Ponda tumba la Israel di tano̱ di kata eyaṅ, Bonakehat ba ta ba be̱ne̱ m’bē̱ ma tobotobo. Ngedi te̱ Bonaisrael ba tano̱ bangame̱n jasumwe̱ epolo ewo̱, Bonakehat bō̱ ba ta be̱ ba bambe̱ elimb’a male, na dangwane̱ mo̱ oboso ba tumba le̱se̱. (Mis. 3:29, 31; 10:33; Yos. 3:2-4) E se̱ edube bonde̱ne̱ e! Nde mambo ma tuko ponda Bonaisrael bingedino̱ o mundi ma dikaki. E si ta pe̱ e pula ná ba dangwane̱ elimbi ponda ye̱se̱. O ponda janea la kiṅe̱ Salomo, Bonakehat bō̱ ba te̱se̱be̱ ka balo̱ngedi, bane̱ ka batate̱ mo̱mbe̱ ma Tempe̱l, bape̱pe̱ pe̱ ka bombweye̱ mambo m’ekotedi.(1 Mya. 6:31-33; 26:1, 24) Di si malanga to̱ wuma o Bibe̱l ná Bonakehat ba to̱kisane̱ to̱ baise̱ ná bonde̱le̱ babo̱ edube ońolana ba ta ba be̱ne̱ m’bē̱ ma tobotobo o mińa mi tombi. Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Di sue̱le̱ na mulema mwe̱se̱ mawengisan  bebokedi be mawanano̱, na ma matape̱ beto̱ti basu. Bwane̱ to̱ njika m’bē̱ ba bake̱no̱ wa muńe̱nge̱. O si dimbea; seto̱ m’bē̱ mo̱ngo̱ nde mu mawe̱le̱ wa tiki o miso̱ ma Yehova. Yehova a mabwane̱ sengane̱ lo̱ngo̱ muńe̱nge̱ buka to̱ njika m’bē̱ weno̱ ná o be̱ne̱.—1 Sam. 15:22.

12. Ne̱ni Zaina a sengino̱ o mulema ponda ba sumono̱ mo̱ o Bete̱l, ba bake̱ mo̱ m’bē̱ mupe̱pe̱ e?

¹² Jombweye eyembilan a Zaina, munańango mō̱ ba tukono̱ eto̱ti yena a tano̱ a to̱ndo̱. A lomabe̱ o mōnd’a ma dikalo ombusa mo̱ tombise̱ buka 23 mbu o Bete̱l. A makwala ná: “Na bo ndutu jita. No̱nge̱le̱ ná na titi pe̱ mweńa, na ta pe̱ na baise̱ mbame̱ne̱ ná ‘Njika bobe na bolino̱ e?’” O sumo te̱ nika, bonasango na bonańango bō̱ ba mwemba pe̱ ba ta nde ba batea mo̱ ndutu, ba langwea mo̱ ná: “O bola te̱ ebolo bwam, ke̱ ba si sumo wa o Bete̱l.” Ponda iwo̱, mulema mu ta mu ńo̱sea Zaina ńai a tano̱ eya mbembe bulu. Nde mo̱ ná: “Na s’ese̱le̱ to̱ buńa ná mo̱nge̱le̱ ma bobe ma bole ná na si lakisane̱ pe̱ Yehova na bebokedi bao.” Nje yongwane̱ Zaina o be̱ ye̱ne̱ e?

13. Ne̱ni Zaina a we̱lino̱ buka mo̱nge̱le̱ mao ma bobe e?

¹³ Zaina a we̱li buka mo̱nge̱le̱ ma bobe. Nje yongwane̱ mo̱ e? A langi milopo m’ekwali mō̱ ma kalat’asu mi makwaleye ońola mitakisan a tano̱ a be̱ne̱. Mulopo m’ekwali mō̱ ma Njongo a Betatedi ńa 1 ba Ngo̱nde̱ 2001 mu be̱n tema ná “Vous pouvez vaincre le découragement !” mongwane̱ mo̱ jita. Mu mulopo m’ekwali mu matele̱ye̱ ne̱ni Marko, mutiled’a Bibe̱l mō̱, anane̱no̱ milemlem ma besengedi ponda m’bē̱ mao mu tukono̱. Zaina mo̱ ná: “Eyembilan a Marko e ta nde bwanga bongwane̱ mba o buka bo̱bo̱ lam.” Zaina a si pandi na mako̱m mao. A si jai muso̱lo̱ki; a s’ese̱le̱ pe̱ to̱ ná be bete̱medi be bole ná a be̱ nde ńue mo̱ na mo̱. A so̱ṅtane̱ ná mudī ma Yehova nde mu madie̱le̱ bebo̱kedi bao, na ná ba bena be o mulopo ba mombwea mo̱ na mbale̱. A so̱ṅtane̱ pe̱ ná, nje ye mweńa buka me̱se̱ ońola bebokedi ba Yehova, ye nde ná ebol’ao yale oboso.

14. Njika mawengisan ma bebokedi ma takise̱ munasango Vlado e, nde nje yongwane̱ mo̱ e?

¹⁴ Vlado, mutudu mō̱ ńa Slovenia nu  be̱n 73 mbu, a bo ndutu ponda mwemba mao mu latino̱ na mupe̱pe̱, Ndabo a Janea owe̱ni a tano̱ ukea pe̱ e kwesabe̱. Mo̱ ná: “Na si ta na so̱ṅtane̱ ońola nje ni Ndabo a Janea ńa mpesa e tano̱ ńangame̱nno̱ kwesabe̱. Na bo ndutu ebanja di ta nde di wa po̱ngulane̱ mo̱. Kana neno̱ kapinta, na no̱ngi dongo o bebolo bō̱. O sumo te̱ nika, di lata la mwemba di baise̱ mpo̱ngulan mwena mu titi bu ońola bate̱ dikalo bena ba mákokwe̱ mimbu ka biso̱.” Nje so̱ yongwane̱ munasango Vlado o sue̱le̱ be bedomsedi e? A matele̱ye̱ ná: “Kasa la mawengisan ma bebokedi ba Yehova di mawanea biso̱ minam ponda ye̱se̱. Nik’e maboṅsane̱ nde biso̱ ońola mawengisan mande̱ne̱ ma kie̱le̱ ni maye̱.” Mo̱ ye wa ndutu o kasa mawengisan mō̱ ka ma mamawe̱ ońolana mwemba mo̱ngo̱ mu lati na mupe̱pe̱, to̱ ońolana eto̱ti o tano̱ o be̱ne̱ e tuko e? Be̱ mbaki ná Yehova a maso̱ntane̱ besengedi bo̱ngo̱. O sue̱le̱ te̱ ma mawengisan, o tingame̱ na Yehova na bebokedi bao, o me̱nde̱ namsabe̱.—Mye. 18:25.

15. Ne̱ni be̱ ye̱ne̱ ke̱ je o lembe̱ mitakisan oteten a mwemba e?

¹⁵ Nika su la yen ebe̱yed’a mambo leno̱ sisea, di me̱nde̱ bata be̱ne̱ mitakisan oteten a mwemba. Mi mitakisan mi me̱nde̱ pe̱ we̱le̱ jemea lasu na Yehova o kekise̱. Jangame̱n so̱ be̱ ye̱ne̱. Munasango to̱ munańango mō̱ a bolane̱ te̱ wa lambo la bobe, o si jane̱ malinga. O ko̱kisabe̱ te̱, o si soke̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ o ndutu, kasa nde malea, o wane pe̱ mawengisan ma mapule̱. Bebokedi ba Yehova be wan pe̱ te̱ mawengisan mena ma matape̱ wa, kasa mo̱ na mulema mwe̱se̱, o bupe̱ pe̱ bediedi.

16. Ne̱ni weno̱ ná o benga lakisane̱ Yehova na bebokedi bao e?

¹⁶ Je ná di benga lakisane̱ Yehova na bebokedi bao ke̱ jemea lasu di we̱le̱be̱ o kekise̱. Nde ná di bole nika, jangame̱n be̱ ye̱ne̱, nika ńe nde ná di be̱ pī, di no̱nge ponda o dutea bwam, je̱ne̱ pe̱ mambo ka nje te̱ Yehova a me̱ne̱no̱ mo̱. Okwa byembilan be o Bibe̱l ba bato ba lembe̱ yi ńai a mitakisan, o duteye pe̱ ne̱ni jembilane̱ babo̱. Kane̱ Yehova ná ongwane̱ wa. O si panda na mwemba to̱ buńa. E be̱ to̱ nje e po̱, Satan a si me̱nde̱ we̱le̱ jaba wa na Yehova to̱ na bebokedi bao.—Yak. 4:7.