1-2. (a) Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jalabe̱ o din jokwa e? (b) Nje e malee̱ ná Yehova a be̱n ńo̱ngi ninde̱ne̱ o jongwane̱ biso̱ e?

 YEHOVA e ná ongwane̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan di be̱nno̱ o longe̱ lasu, na bolea pe̱ mo̱ na muńe̱nge̱. Ne̱ni a mongwane̱no̱ biso̱ e? Ne̱ni pe̱ tombwane̱ o mususu mwe̱se̱ jongwane̱ lena Yehova a mawaneano̱ biso̱ e? Di mala jalabe̱ min myuedi o din jokwa. Nde obiana di malabe̱ mo̱, di se̱le̱ jalabe̱ min: Mo̱ Yehova a le̱le̱m o jongwane̱ biso̱ na mbale̱ e?

² Eyala yena ńamuloloma Paulo a bolane̱no̱ o leta a lomedino̱ Bonahebe̱r ye ná yongwane̱ biso̱ o so̱ jalabe̱. Paulo a tili ná: “[Yehova] nde e jongwane̱ lam, na si mabwa bo̱ngo̱; mot’a benama e ná a bola mba nje e?” (Bon. 13:6) Kalati yena i mateleye̱ byala ba Bibe̱l i makwala ná, eyal’a ná “jongwane̱ lam,” ba bolane̱no̱ o yen epasi, e mapula nde kwalea moto ńe o ńe̱ mīla na musunga mwe̱se̱ o wanea nupe̱pe̱ ńe o bele̱ jongwane̱. Keka te̱ je̱ne̱ Yehova e o ńa mila o wanea moto ńe o bete̱medi ba ndutu jongwane̱. Ye̱kei te̱, yen edinge̱dinge̱ e mabonde̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ Yehova a be̱nno̱ o jongwane̱ biso̱. Na jongwane̱ lao, je ná di lembe̱ mitakisan masu na muńe̱nge̱.

3. O njika mbadi ilalo Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan masu na muńe̱nge̱ e?

³ O njika mbadi iwo̱ Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ o lembe̱ mitakisan masu na muńe̱nge̱ e? Ná di so̱ jalabe̱, jombwe kalat’a Yesaya. Ońola nje e? Ońolana jita la bedinge̱ bena Yehova a bolino̱ ná Yesaya a tile, be  mombwea baboledi ba Loba we̱nge̱. Mbat’a na nika, Yesaya a bolane̱ byala be wam o kwalea ońola Yehova. Di no̱nge k’eyembilan byala bao bena be mabuse̱ o bepasi be londe̱ 30. O y’epasi, Yesaya a bolane̱ bedinge̱dinge̱ ba mpesa o teleye̱ jongwane̱ lena Yehova a mawaneano̱ baboledi bao. A tili ná Yehova a mongwane̱ biso̱ na yin mbadi ná (1) a masenga mika masu, a malabe̱ pe̱ mo̱, (2) a mabola biso̱ bediedi na (3) a manamse̱ biso̱ o nin we̱nge̱, a me̱nde̱ pe̱ bola nika o kie̱le̱ ni maye̱. Jombweye so̱ yi mbadi ilalo ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱.

4. (a) Ne̱ni Yehova a bele̱no̱ Bonayuda ba mińa ma Yesaya e, nje pe̱ ese̱le̱no̱ ná e bolane̱ e? (b) Njika dipita Yehova a bolino̱ Bonayuda ba jemea e? (Yesaya 30:18, 19)

⁴ O byala baboso ba bepasi be londe̱ 30 ba kalat’a Yesaya, Yehova a mabele̱ Bonayuda ná “bana ba pamo,” ba “mako̱ise̱ bobe omo̱ń a bobe.” A bati pe̱ ná: “Be nde tumba la pamo, . . . bana ba si mapule̱ senge̱ myeka ma Yehova.” (Yes. 30:1, 9) Kana ba bangino̱ lee̱le̱ sengane̱, Yesaya a bīse̱ ná mbeu a ńolo e me̱nde̱ ko̱ye̱ babo̱. (Yes. 30:5, 17; Yer. 25:8-11) Nik’e bolane̱ nde ponda bato ba Babilon balane̱no̱ babo̱ mukoma. Nde, Bonayuda bō̱ ba ta jemea, Yesaya a ta so̱ a be̱ne̱ mwe̱ndi ma dipita ońol’abu. A langwedi babo̱ ná buńa bō̱, Yehova a me̱nde̱ timbane̱ babo̱ o Yerusalem. (Langa Yesaya 30:18, 19.) Nika pe̱ nde mambo ma tombino̱. Yehova a te̱se̱ babo̱ wonja na mukoma ma Babilon. Nde mimbu jita mi tombi obiana nik’e mabolane̱. Byala ná “Yehova a menge̱le̱ ná a we̱le̱ bwea bińo̱ ndedi” be malee̱ ná ponda e ta ńangame̱n tomba obiana Bonayuda ba jemea ba mate̱se̱be̱ wonja. Ba tombise̱ 70 mbu ma mukoma o Babilon, obiana bō̱ babu ba mabe̱ne̱ epolo o timba o Yerusalem. (Yes. 10:21; Yer. 29:10) Ba timbino̱ o mbo’abu, miso̱di ma ndutu ba komno̱ o mukoma mi timbi nde miso̱di ma muńe̱nge̱.

5. Njika mbaki Yesaya 30:19 e mabolano̱ biso̱ e?

⁵ O nin we̱nge̱, je ná di kusa lo̱ko̱mea o ben byala ná: “A me̱nde̱ bwea wa ndedi ke̱ weyedi mo̱.” (Yes. 30:19) Yesaya a mabola biso̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ sengane̱ biso̱ ke̱ jeyane̱ mo̱, na ná a me̱nde̱ pe̱ pomane̱ jalabe̱ beso̱so̱medi basu. Yesaya a bati ná: “A sengi te̱ doi lo̱ngo̱ dibokime̱ne̱, a mongwane̱ wa.” Ben byala ba belo̱ko̱medi be mo̱nge̱le̱ biso̱ ná Sango asu a mapula—e, e musunga—o jongwane̱ ba bena ba meyane̱ mo̱. Bia la nika di mongwane̱ biso̱ o lembe̱ na muńe̱nge̱.

6. Ne̱ni byala ba Yesaya be malee̱no̱ ná Yehova a masenga muka ma muboled’ao te̱ e?

⁶ Njika mbaki nipe̱pe̱ y’epas’a Bibe̱l e mabolano̱ biso̱ jombwea mika masu e? Yehova a masenga muka ma mō̱ ńasu te̱. Ońola nje jeno̱ ná di kwala nika e? O dongo laboso la bepasi 30 ba kalat’ao, Yesaya a bolane̱ eyala ná “lo” o lee̱ ná Yehova e nde kwalisane̱ tumba le̱se̱. Nde o myemba 19, a bolane̱ nde eyala ná “o” o lee̱ ná mwe̱ndi mu mombwea nde elong’a tumba te̱. Yesaya a tili ná “O si me̱nde̱ pe̱ jea tom” “a me̱nde̱ bwea wa ndedi”; “a mongwane̱ wa.” Kana Yehova eno̱ Sango asu ńandolo, a si malangwea mun’ao ńa mome to̱ ńa muto nu bo̱bi ná, “Be̱ ngińa ka munaso̱ngo̱ to̱ ka munańo̱ngo̱.” O diwengisan, a mombwea mō̱ ńasu te̱, a mano̱ngo̱ pe̱ ponda o lambe̱ye̱ mika ma moto te̱ toi.—Mye. 116:2; Yes. 57:15.

7. Ne̱ni Yesaya na Yesu ba bonde̱no̱ mweńa ma be̱ titimbe̱ o muka e?

 ⁷ Di kane̱ te̱ Yehova ońola lambo di matakise̱ biso̱, e ná a se̱le̱ bola biso̱ ngińa ni mapule̱ o lembe̱ be bete̱medi. Mitakisan masu mi si bo̱i pe̱te̱ ka nje te̱ jo̱nge̱le̱no̱, ye ná e pula ná di baise̱ Yehova ngudi ngedi jita o lembe̱ mo̱. A mo̱me̱le̱ biso̱ ná di bole nika. Ben byala ba Yesaya be malee̱ nika. “Lo s’ese̱le̱ [Yehova] a wumse̱.” (Yes. 62:7) Nje nik’e mapulano̱ kwala e? Jangame̱n kane̱ Yehova na titimbe̱, e be̱ nde biana di titi pula ńa a wumse̱. Byala ba Yesaya be mo̱nge̱le̱ nde biso̱ minia ma Yesu jombwea muka mi maso̱be̱ o Lukas 11:8-10, 13. O mi myemba, Yesu a mome̱le̱ biso̱ ná di kane̱ “n’eyakisan,” di benge pe̱ baise̱ mudī musangi. Je pe̱ ná di baise̱ Yehova ná a die̱le̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam.

8. O mińa mi tombi, ne̱ni byala ba Yesaya 30:20, 21 be londino̱ e?

⁸ Langa Yesaya 30:20, 21. Ponda milo̱ṅ ma bila ma Babilon mi dinge̱le̱no̱ Yerusalem mbu mō̱ n’epasi, tumba di dedi ndenge̱, lula mo̱. Nde bupisane̱ myemba 20 na 21, Yehova a ta a kakane̱ Bonayuda ná, bate̱le̱ te̱, ba tukwa pe̱ bede̱mo babu, a me̱nde̱ sunga babo̱. Yesaya a bele̱ Yehova ná ‘Mulēd’abu nunde̱ne̱,’ a kakane̱ pe̱ tumba ná Yehova a me̱nde̱ jokwe̱le̱ babo̱ ne̱ni jowe̱ mo̱ o mbadi a do̱lisane̱no̱. Be byala be londi ponda Bonayuda ba wuno̱ mukoma. Yehova a timbi so̱ o be̱ Mulēd’abu Nunde̱ne̱, na Bonayuda ba we̱le̱ pe̱te̱ timbise̱ jowe̱ la bosangi peńa owas’a bediedi bao. Je bonam o be̱ne̱ Yehova ka Mulēd’asu Nunde̱ne̱ we̱nge̱.

9. O njika mbadi di makusane̱no̱ Yehova bediedi we̱nge̱ e?

⁹ Yesaya alane̱ oboso ná je nde ka bautu bena Yehova a mokwe̱le̱no̱ o mbadi iba. Ńaboso, Yesaya mo̱ ná: ‘Miso̱ mo̱ngo̱ ma me̱nde̱ je̱ne̱ Mulēd’ango̱ nunde̱ne̱.’ O yen eyembilan, mulēdi a te̱m nde oboso ba bautu. Nika ńe nde biso̱ edube ende̱ne̱ ná Yehova a lee̱ biso̱ we̱nge̱. Ne̱ni Yehova a mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? A mabola nika tongwea na bebokedi bao. E se̱ muńe̱nge̱ jeno̱ ná di makusane̱ bebokedi ba Yehova bediedi be ná bwē e! Bediedi bena di makusano̱ o ndongame̱n a mwemba, o mako̱to̱ne̱, o kalati, o sinima, na o mbadi ipe̱pe̱ be mongwane̱ biso̱ o lembe̱ na muńe̱nge̱ o pond’a ndutu.

10. O njika mbadi di “masengano̱ musea [ombus’asu] e”?

 ¹⁰ Yesaya a kwaledi mbadi nipe̱pe̱ Yehova a mokwe̱le̱no̱ biso̱, mo̱ ná: “Matoi mo̱ngo̱ ma me̱nde̱ senga musea ombus’ango̱.” Owan, Yesaya a kobisane̱ nde Yehova na mulēdi ńe o dangwe̱ ombusa bautu bao, a lee̱ babo̱ ngea, a bola pe̱ babo̱ bediedi. We̱nge̱, di masenga doi la Loba ombus’asu. Ne̱ni e? Eyal’a Loba e tilabe̱ o Bibe̱l ye we̱nge̱ etum a mimbu. Je so̱ te̱ langa Bibe̱l, ye nde biana je nde senga doi la Loba di mawa biso̱ ombusa.—Yes. 51:4.

11. Nje jangame̱nno̱ bola e, ońola nje pe̱ e?

¹¹ Ne̱ni tombwane̱ o mususu bediedi bena Yehova a mabolano̱ biso̱ tongwea na bebokedi bao, n’Eyal’ao pe̱ e? Maka ná Yesaya a kwaledi mambo maba. Laboso, a kwali ná “ngea nin.” Di londe̱ maba mo̱ ná, “tongwea oten!” (Yes. 30:21) E si dongame̱n so̱ ná di bie “ngea.” Jangame̱n pe̱ “tongwea oten.” Eyal’a Loba na beteledi Bebokedi bao be mabolano̱ ba mongwane̱ biso̱ o bia nje Yehova a mengane̱no̱ biso̱. Di maso̱ṅtane̱ pe̱ ne̱ni we̱le̱ nje di mokwano̱ o ebolo. Ná jalane̱ ebol’asu oboso na muńe̱nge̱, jangame̱n bola ma mambo maba. Na nika buka te̱ nde jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ namse̱ biso̱.

12. Bupisane̱ Yesaya 30:23-26, ne̱ni Yehova a namse̱no̱ baboledi bao e?

¹² Langa Yesaya 30:23-26. Ne̱ni yen edinge̱ e londedino̱ Bonayuda bena ba timbi o Israel ombusa mukoma mabu o Babilon e? Ba kusi njoasoa minam—o mbad’eyobo na o mbad’a mudī. Yehova a boli tumba lao njoasoa da l’eyobo. Nde di buki me̱se̱, a boli babo̱ njoasoa da la mudī di ta di pula babo̱ ná ba siseye mo̱ be̱be̱, ba boteye pe̱te̱ o jowe̱ mo̱ o mbadi ni te̱nge̱n. Minam ma mudī tumba la Loba di kusino̱ ni ponda, mi timbi buka nje ye̱se̱ ba tano̱ ba máse̱le̱ be̱ne̱. Ka nje te̱ myemba 26 mi malee̱no̱, Yehova a bati pańse̱ mwaye ma mudī, o pula kwala ná, Yehova ongwane̱ babo̱ o bata so̱ṅtane̱ Eyal’ao. (Yes. 60:2) Minam ma Yehova mongwane̱ baboledi bao o benga bolea mo̱ na muńe̱nge̱ na ngińa pe̱, ońolana ba ta ba be̱ne̱ “mulema ma mutam.”—Yes. 65:14.

13. Ne̱ni edinge̱ e makwaleye̱ ońola timbise̱ la jowe̱ la bosangi peńa e londino̱ o min mińa masu e?

¹³ Mo̱ edinge̱ e makwaleye̱ ońola timbise̱ la jowe̱ la bosangi peńa e mombwea  pe̱ biso̱ we̱nge̱ e? E! Ne̱ni e? Botea o 1919 P.A., lodun la bato ba te̱se̱be̱ wonja na belēdi ba Babilon ninde̱ne̱, bebokedi ba ebasi e kwedi. Ba diabe̱le̱ o paradisi ńa mudī, epolo e buki mundi Yehova a tano̱ a kakane̱ Bonaisrael. (Yes. 51:3; 66:8) Nje ye paradisi ńa mudī e?

14. Nje ye paradisi ńa mudī e, ba nja pe̱ be oten o nin we̱nge̱ e? (Ombwa beteledi b’eyala.)

¹⁴ Botea o 1919 P.A., bo̱kisabe̱ be o bwane̱ paradisi ńa mudī muńe̱nge̱. b Na ponda, ba bena ba be̱n dipita la be̱ longe̱ o wase, nika ńe nde “mido̱ngi mipe̱pe̱,” bingedi o ni paradisi ńa mudī, be pe̱ bwane̱ minam ma Yehova muńe̱nge̱.—Yohane 10:16; Yes. 25:6; 65:13.

15. Owe̱ni paradisi ńa mudī e maso̱be̱no̱ e?

¹⁵ Owe̱ni paradisi ńa mudī e maso̱be̱no̱ we̱nge̱ e? Baboledi ba Yehova be o matongo ma wase ńe̱se̱. Paradisi ńa mudī pe̱ ńe so̱ nde o wase ńe̱se̱. Je so̱ ná di be̱ o ni paradisi ńa mudī we̱nge̱, etum te̱ di mabengano̱ sue̱le̱ jowe̱ la mbale̱.

16. Ne̱ni jeno̱ ná di benga je̱ne̱ mpesa ma paradisi ńa mudī e?

¹⁶ Ná di je o paradisi ńa mudī, jangame̱n benga bwane̱ mwemba ma kriste̱n ma wase ńe̱se̱ muńe̱nge̱. Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e? Ke̱ di soke̱ miso̱ o bede̱mo ba bwam ba bonasango na bonańango asu. (Yohane 17:20, 21) Ońola nje nika ńeno̱ mweńa e? Di no̱nge eyembilan. Di to̱ndi je̱ne̱ pat’a bebongo be diwengisan ke̱ je o mōnda ma mpesa. Paradisi ńa mudī pe̱ ńe o myemba we̱nge̱ e be̱n ńai na ńai a bato be diwengisan bena Bibe̱l e kobisanno̱ na myele. (Yes. 44:4; 61:3) Jangame̱n bakise̱ ná je o benga soke̱ miso̱ o mpesa ma “eyidi,” seto̱ o mawuse̱ ma “myele” di me̱ne̱no̱ o mbasan asu. Di s’ese̱le̱ ná mawuse̱ masu to̱ ma bane̱ meke biso̱ o je̱ne̱ mpesa ma mwemba ma kriste̱n ma wase ńe̱se̱.

17. Nje mō̱ ńasu te̱ eno̱ ná a bola o sue̱le̱ jalatane̱ o mwemba e?

 ¹⁷ Nje mō̱ ńasu te̱ angame̱nno̱ bola o sue̱le̱ jalatane̱ o mwemba e? Jangame̱n be̱ bakome̱ musango. (Mat 5:9; Rom. 12:18) Ponda te̱ di mapo̱ngo̱ miwe̱n o be̱ musango na bane̱ o mwemba, di mabata nde do̱lise̱ paradisi ńa mudī. Di si dimbea ná Yehova a duti moto te̱ nu maso̱be̱ o paradisi ńa mudī o jowe̱ la bosangi. (Yohane 6:44) Dutea te̱ ne̱ni Yehova eno̱ muńe̱nge̱ ke̱ a me̱ne̱ miwe̱n di mapo̱ngo̱no̱ o benga be̱ musango na jouse̱ pe̱ mulatako masu na ba bena be mo̱ tiki—nika ńe nde baboledi bao.—Yes. 26:3; Hag. 2:7.

18. O nje jangame̱nno̱ dutea ponda te̱ e, ońola nje pe̱ e?

¹⁸ Ne̱ni tombwane̱ o mususu minam mena Yehova a makomeano̱ baboledi bao e? Di no̱nge ponda o dutea nje di malangano̱ o Eyal’a Loba na o kalat’asu i se̱medi o Bibe̱l. Jokwa na dutea ba me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o sa bede̱mo ba kriste̱n, na biso̱ di lee̱le̱ so̱ “ndol’a bonasango” na “muyao” o mwemba. (Rom. 12:10) Di dutedi te̱ minam di makusano̱ we̱nge̱, nik’e mouse̱ mulatako̱ masu na Yehova. Di dutedi pe̱te̱ minam mena Yehova a ne̱nge̱le̱no̱ biso̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱, dipita lasu la bolea mo̱ o bwindea di me̱nde̱ bata be̱ mbale̱ o miso̱ masu. Nika ńe̱se̱ e mongwane̱ biso̱ o bolea mo̱ na muńe̱nge̱ mwe̱se̱ tatan.

19. (a) Bupisane̱ Yesaya 30:18, na nje jeno̱ ná di be̱ mbaki e? (b) Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o lembe̱ na muńe̱nge̱ e?

¹⁹ Yehova a me̱nde̱ ‘te̱me̱ omo̱ń’ ońol’asu, ponda a me̱nde̱no̱ bo̱le̱ nin was’a bobe. (Yes. 30:18) Je mbaki ná Yehova—“Loba la te̱me̱ la sim”—a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná was’a Satan e benge be̱ buka nje te̱me̱ lao la sim di mabaise̱no̱ (Yes. 25:9) Je o jenge̱le̱ mwemba na Yehova bo buńa ba jongise̱. Obiana bo mapo̱, di benge we̱le̱ tiki edube di be̱nno̱ o kane̱, o jokwa na we̱le̱ Eyal’a Loba o ebolo, na o dutea o minam di be̱nno̱. Di boli te̱ nika, Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o benga jowe̱ mo̱ na muńe̱nge̱.