1. Nje di bino̱ e, na nje pe̱ jeno̱ ná di be̱ mbaki e?

 DI BI ná di me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan o ebol’asu ya dikalo. Mi mitakisan mi me̱nde̱ pe̱ bata o mińa mi maye̱. (Dan. 11:44; 2 Tim. 3:12; Bbī. 16:21) Nde, je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ wanea biso̱ jongwane̱ di mapule̱. Ońola nje e? Ońolana ponda ye̱se̱, Yehova ongwane̱ baboledi bao o londise̱ m’bē̱ mabu, to̱ mu be̱ nde ndutu ne̱ni. Ná di so̱ṅtane̱, jombweye mambo mō̱ ma longe̱ la muto̱ped’a mudī Hesekiel, ńena nu te̱ye̱ Bonayuda bena ba ta o mukoma o Babilon dikalo.

2. Ne̱ni Yehova a bele̱no̱ bato bena Hesekiel a tano̱ angame̱n te̱ye̱ dikalo e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e? (Hesekiel 2:3-6)

² Njika pat’a bato Hesekiel a tano̱ angame̱n te̱ye̱ dikalo e? Yehova a bele̱ babo̱ ná bato ba “myoso ma mboma” na “milema ma bwambi” na ba “pamo.” Ba ta nde ka nge̱nge̱le̱ na lolo. Je so̱ ná di so̱ṅtane̱ ońola nje Yehova a langwedino̱ Hesekiel ngedi jita ná: “O si bwa babo̱ bo̱ngo̱”! (Langa Hesekiel 2:3-6.) Hesekiel a we̱Ii o londise̱ ebol’ao ya dikalo ońolana (1) a ta nde a lomabe̱ na Yehova, (2) a ta a kusa ngiń’a mudī ma Loba, na (3) a ta a dese̱ mo̱me̱ne̱ n’Eyal’a Loba. Ne̱ni ma mambo malalo mongwane̱no̱ Hesekiel e? Ne̱ni meno̱ pe̱ ná mongwane̱ biso̱ we̱nge̱ e?

3. Njika byala bembe̱ Hesekiel e, ne̱ni pe̱ Yehova a bolino̱ mo̱ mbaki ná a me̱nde̱ sue̱le̱ mo̱ e?

³ Yehova a langwedi Hesekiel ná: “Na maloma wa.” (Hes. 2:3, 4) Ye̱ke̱i te̱ be byala bembe̱ Hesekiel. Ońola nje e? Ońolana o̱nge̱le̱ yen ebe ná Yehova a ta a mábolane̱ mulemlem ma byala ponda a lomno̱ bato̱pedi bao ba mudī, Mose na Yesaya. (Bbu. 3:10; Yes. 6:8) Hesekiel a ta pe̱ a bia ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ ba bato̱pedi ba mudī baba o buka mitakisan. Yehova a langwedino̱ so̱ Hesekiel ngedi iba ná: “Na maloma wa,” a ta a be̱ne̱ njo̱m a bwam o dube̱ ná Yehova a me̱nde̱ sue̱le̱ mo̱. O sumo te̱ nika, o kalat’a Hesekiel, di maso̱ ngedi jita ben byala ná: “Eyal’a Yehova e ta e po̱ye̱ mba ná.” (Hes. 3:16) Byala ná “Na eyal’a Yehova e po̱ye̱ pe̱te̱ mba” pe̱ be masobe̱ oten ngedi jita. (Hes. 6:1) Ye̱ke̱i te̱, Hesekiel a ta so̱ mbaki ná Yehova nde a lom mo̱. Mbata na nika, kana a tano̱ nde mun’a prisi, je ná di be̱ mbaki ná sango a langwedi mo̱ ne̱ni o mińa mi tombi, Yehova a bolino̱ bato̱pedi bao ba mudī mbaki ná a me̱nde̱ be̱ na babo̱. Yehova a ta a langwea Isak, Yakob, na Yeremia ná: “Ne na wa.”—Bbot. 26:24; 28:15; Yer. 1:8.

4. Njika byala ba belo̱ko̱medi be boli Hesekiel ngińa e?

⁴ Ne̱ni bonaisrael ba me̱nde̱no̱ kasa dikalo la Hesekiel e? Yehova a ta a langwea mo̱ ná: “Nde ndabo a Israel e si me̱nde̱ sengane̱ wa, ebanja e si mapula sengane̱ mba.” (Hes. 3:7) Kana ba bangino̱ kasa dikalo la Hesekiel, Yehova nde ba bangino̱. Be byala be boli Hesekiel mbaki ná to̱ Bonaisrael ba banga nde kasa mo̱, nik’e si ta e pula kwala ná a si boli ebol’ao ya muto̱ped’a mudī o mbad’a bwam. Yehova a boli pe̱ Hesekiel mbaki ná bekaisedi bao  be nilonda te̱, bato ba me̱nde̱ ‘bia na muto̱ped’a mudī a ta oteten abu.’ (Hes. 2:5; 33:33) Penda to̱ po̱ e titi ná be byala ba belo̱ko̱medi be boli Hesekiel ngińa ni ta ni pula mo̱ o londise̱ ebol’ao ya dikalo.

5. Bupisane̱ Yesaya 44:8, nje e membe̱ biso̱ e?

⁵ Kana di bino̱ ná biso̱ pe̱ di lomabe̱ nde na Yehova, nik’e membe̱ biso̱. Yehova a malonde̱ biso̱ n’edube ke̱ a mabele̱ biso̱ ná ‘mboṅ ao.’ (Yes. 43:10) E se̱ edube ende̱ne̱ e! Ka nje te̱ Yehova a langwedino̱ Hesekiel ná: “O si bwa bo̱ngo̱,” a malangwea pe̱ biso̱ ná: “O si soa.” Ońola nje di s’angame̱nno̱ bwa basingedi basu bo̱ngo̱ e? Ońolana kapo̱ ka Hesekiel, di lomabe̱ nde na Yehova, e pe̱ na biso̱.—Langa Yesaya 44:8.

6. (a) Nje Yehova a kakane̱no̱ biso̱ e? (b) Nje e malo̱ke̱ na jembe̱ pe̱ biso̱ e?

⁶ Yehova a kakane̱ ná a me̱nde̱ sue̱le̱ biso̱. K’eyembilan, obiana a makwala ná: “Bińo̱ nde le mboṅ am,” a se̱le̱ nde kwala ná: “O makata te̱ madiba, na mabe̱ na wa, o mekame̱ne̱ te̱ myo̱pi, mi si malo̱ise̱ wa. O matomba te̱ o wea, i si madise̱ wa, to̱ miso̱nji pe̱ mi si mońa wa o ńolo.” (Yes. 43:2) Ponda iwo̱ o dikalo lasu, mikidi me ka myo̱pi mi yo̱ki te̱me̱ biso̱ oboso, di yo̱ki pe̱ be̱ne̱ mitakisan me ka wea. To̱ na nika, di mabenga te̱ dikalo na jongwane̱ la Yehova. (Yes. 41:13) Ka nje te̱ e tano̱ o mińa ma Hesekiel, bato jita o nin we̱nge̱ ba mabanga senga dikalo lasu. Nde di si madimbea ná nik’e si mapula kwala ná di si mabola ebol’asu ya dikalo o mbad’a bwam. Kana di bino̱ ná Yehova e muńe̱nge̱ ke̱ di mabenga te̱ dikalo na jemea, nik’e malo̱ko̱ biso̱, ńembe̱ pe̱ biso̱. Ńamuloloma Paulo a kwali ná: “Moto te̱ a me̱nde̱ kusa mao musawedi kapond’ebol’ao.” (1 Kor. 3:8; 4:1, 2) Munańango mō̱ ńe o ebol’a paonia ye etum a mimbu a kwali ná: “Ne muńe̱nge̱ o bia ná Yehova a mabola biso̱ bowe̱n ońol’ebol’asu.”

7. Nje Hesekiel a so̱ṅtane̱no̱ ombusa mo̱ dutea o je̱ne̱ a kusino̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

⁷ Hesekiel e̱n nate̱na o njika dikala mudī ma Loba mweno̱ ngińa. Je̱ne̱ lena a kusino̱ longwane̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ ná, mudī musangi mu mongwane̱ ange̱l, mu madie̱le̱ pe̱ mangundu ma ebamban a mo̱ń. (Hes. 1:20, 21) Nje Hesekiel a bolino̱ ombusa nika e? A tili ná. “Ne̱nno̱ mo̱, na mba ná yo̱le̱ boso bam nate̱na owase.” Di je̱ne̱ di ta betańsedi kańena Hesekiel a kwedi o wase. (Hes. 1:28) Ombusa ponda, Hesekiel a dutedino̱ o di je̱ne̱ la betańsedi, ye̱ke̱i te̱ nik’e bati bola mo̱ mbaki ná na jongwane̱ la mudī ma Loba, a me̱nde̱ we̱le̱ londise̱ ebol’ao ya dikalo.

8-9. (a) Nje e tombi ponda Yehova langwedino̱ Hesekiel ná a ‘te̱me̱’ e? (b) Ne̱ni Yehova a batino̱ jembe̱ Hesekiel ońola mitakisan mi ta menge̱le̱ mo̱ o mōnda mao ma dikalo e?

⁸ Yehova anedi Hesekiel ná: “A mun’a moto, te̱me̱, na makwalisane̱ wa.” Be byala name̱ne̱ na jongwane̱ la mudī ma Loba ba boli Hesekiel ngińa ni ta ni pula mo̱ ná a te̱me̱. A tili ná: “Na mudī mwingea mba oteten, mu bola mba na te̱me̱.” (Hes. 2:1, 2) “Dia” la Loba, nika ńe nde mudī mao musangi, di die̱le̱ Hesekiel ombusa ponda na o ebol’ao ya dikalo ye̱se̱. (Hes. 3:22; 8:1; 33:22; 37:1; 40:1) Mudī ma Loba mu boli Hesekiel ngińa o londise̱ ebolo a kusino̱ ya te̱ye̱ bato ba “mbo̱mbo̱ a mboma na mulema ma bwambi” dikalo. (Hes. 3:7) Yehova a langwedi Hesekiel ná: “Ombwa, na matimbise̱ boso bo̱ngo̱ mboma ka myoso mabu, mbo̱mbo̱ ango̱ pe̱  bwambi ka mbo̱mbo̱ abu. Na matimbise̱ mbo̱mbo̱ ango̱ ka daimo̱n ńe bwambi buka dale. O si bwa babo̱ bo̱ngo̱, to̱ kakame̱ oboso babu.” (Hes. 3:8, 9) E ta nde biana Yehova e nde o langwea Hesekiel ná: ‘O s’ese̱le̱ na mbom abu e bo̱bise̱ wa. Na membe̱ wa.’

⁹ Ombusa nika, mudī ma Loba mu die̱le̱ Hesekiel o ebol’ao ya dikalo ye̱se̱. A tili ná “Dia la Yehova di ta di bomea mba na ngińa.” Hesekiel a no̱ngi woki po̱ o bata jokwa na so̱ṅtane̱ mwe̱ndi a kusino̱ ná a we̱le̱ bīse̱ mo̱ na mbaki. (Hes. 3:14, 15) Na Yehova a langwea mo̱ ná ale o wum’a sanja “owe̱ni mudī mwingedino̱ mo̱ oteten.” (Hes. 3:23, 24) Hesekiel a ta so̱ be̱be̱ o botea ebol’ao ya dikalo.

10. Njika jongwane̱ di mapule̱ biso̱ o londise̱ ebol’asu ya dikalo e, ońola nje pe̱ e?

¹⁰ Njika jongwane̱ di mapule̱ biso̱ o londise̱ ebol’asu ya dikalo e? Ná jalabe̱ mi myuedi, jo̱nge̱le̱ nje e tombi na Hesekiel. Obiana a mabotea ebol’ao ya dikalo, mudī ma Loba mu boli mo̱ ngińa ni ta ni pula mo̱. O nin we̱nge̱, ka nje te̱ e tombino̱ na Hesekiel, biso̱ pe̱ di mawe̱le̱ nde londise̱ ebol’asu ya dikalo buka te̱ na jongwane̱ la mudī ma Loba. Ońola nje e? Ońolana Satan a mabola me̱se̱ ná di si te̱ pe̱ dikalo. (Bbī. 12:17) O miso̱ ma mot’a benama, di titi ná di buka Satan. Nde tongwea na ebol’asu ya dikalo, di mabuka mo̱! (Bbī. 12:9-11) O njika mbadi e? Di mate̱ te̱ dikalo, di malee̱ nde ná di si mabwa misisan ma Satan bo̱ngo̱. Ponda te̱ di mate̱no̱ dikalo, je nde buka Satan. Nje te̱ lasu la dikalo to̱ na mitakisan di malee̱no̱ e? Di malee̱ ná bwē ná Yehova a mabola biso̱ mudī mao musangi, na ná a do̱lisan pe̱ biso̱.—Mat. 5:10-12; 1 Pet. 4:14.

11. Nje mudī ma Loba mweno̱ ná mu bola biso̱ e, nje pe̱ jeno̱ ná di bola ná di benge kusa mo̱ e?

¹¹ Njika belēdi bepe̱pe̱ di mabusane̱no̱ ke̱ di dutedi ne̱ni Yehova a bolino̱ Hesekiel ngińa ni ta ni pula mo̱ o londise̱ ebol’ao ya dikalo e? Mudī musangi mwe ná mu bola  biso̱ ngińa o buka to̱ njika mitakisan jeno̱ ná di be̱ne̱ o ebol’asu ya dikalo. (2 Kor. 4:7-9) Nje jeno̱ ná di bola ná di benge kusa mudī ma Loba e? Jangame̱n baise̱ mo̱ na titimbe̱ o mika masu, na mbaki ná Yehova a me̱nde̱ sengane̱ biso̱. Yesu a langwedi bokwedi bao ná: “Benga jue̱le̱, benga pulise̱, benga jumba.” Yehova pe̱ a me̱nde̱ “bola ba ba mapulane̱ mo̱ mudī musangi.”—Lukas 11:9, 13, nwt-F; Bebolo 1:14; 2:4.

12. Bupisane̱ Hesekiel 2:9–3:3, owe̱ni mbo̱m ma kalati mu wuno̱ e, nje pe̱ e ta e tilabe̱ oten e?

¹² Mudī ma Loba mu boli Hesekiel ngiń’a mulema o te̱ dikalo, byala ba Loba pe̱ bembe̱ dube̱ lao. O je̱ne̱ lena a kusino̱, Hesekiel e̱n dia di ta jalea mbo̱m ma kalati. (Langa Hesekiel 2:9–3:3.) Owe̱ni mu mbo̱m ma kalati mu wuno̱ e? Nje e ta e tilabe̱ oten e? Ne̱ni pe̱ mu dese̱no̱ Hesekiel e? Jombweye te̱ nika. Mu mbo̱m ma kalati mu ta nde mu wa o bejedi ba Loba. Yen ebe, Yehova a bolane̱ nde ange̱l po̱ oteten a yi ange̱l ine̱i Hesekiel a se̱le̱no̱ je̱ne̱ o bola mo̱ mu mbo̱m ma kalati. (Hes. 1:8; 10:7, 20) Mu mbo̱m ma kalati mu ta nde mu be̱ne̱ byala ba Loba, mwe̱ndi ma bekaisedi ma ngińa Hesekiel a tano̱ angame̱n bīse̱ Baju ba pamo bena ba ta o mukoma. (Hes. 2:7) Mu mbo̱m ma kalati mu ta mu be̱ne̱ byala oteten na ombusa.

13. Nje Yehova a baise̱no̱ Hesekiel ná a bolane̱ mbo̱m ma kalati e, ońola nje pe̱ mu tano̱ mu ńe̱nge̱ńe̱ e?

¹³ Yehova a ta a langwea muto̱ped’ao ńa mudī ná a de mu mbo̱m ma kalati ‘ulise̱ teten’ao na mo̱.’ Hesekiel a lee̱le̱ sengane̱, ná mo̱ a da mu mbo̱m ma kalati mwe̱se̱. Nje din dongo la je̱ne̱ di tano̱ di pula kwala e? E ta e pula ná Hesekiel a so̱ṅtane̱ bwambwam mwe̱ndi a tano̱ angame̱n bīse̱. A ta angame̱n dube̱ mu mwe̱ndi na mulema mwe̱se̱, ńai nik’e matute̱le̱no̱ mo̱ o bīse̱ mo̱. Na lambo la mańaka di bolane̱. Hesekiel a maki ná mu mbo̱m ma kalati “mu ta mu ńe̱nge̱ńe̱ ka bo̱mbo̱ ba ndo̱mbi.” (Hes. 3:3) Ońola nje e? Ońolana Hesekiel a ta nde e̱ne̱ edub’a lomabe̱ na Yehova ka lambo di ńe̱nge̱ń, to̱ di mabwesane̱ muńe̱nge̱. (Mye. 19:9-12) A ta muńe̱nge̱ ná Yehova a po̱si mo̱ o be̱ muto̱ped’ao ńa mudī.

14. Nje yongwane̱ Hesekiel o botea ebol’ao ya dikalo e?

¹⁴ Na Yehova a kwalane̱ Hesekiel ombusa ponda ná: “Byala be̱se̱ na makwalane̱no̱ wa, kasa mo̱ o mulema mo̱ngo̱, o senge pe̱ mo̱ na matoi mo̱ngo̱.” (Hes. 3:10) Na be byala, Yehova a ta nde a pula kwalane̱ Hesekiel ná a kombe̱ nje e tilabe̱ o mu mbo̱m ma kalati o bo̱ngo̱ bao, a duteye pe̱ ońol’ao. Na nika Hesekiel a wusa dese̱ mo̱me̱ne̱. A kusi pe̱ mwe̱ndi ma ngińa o bīse̱ tumba. (Hes. 3:11) Kana a tano̱ a máso̱ṅtane̱ mwe̱ndi ma Loba, a dube̱ pe̱ mo̱ na mulema mwe̱se̱, Hesekiel a ta so̱ be̱be̱ o botea ebol’ao ya dikalo na po̱le̱ pe̱ mo̱ nate̱n’o su.—Kobisane̱ Myenge 19:15.

15. Ná di be̱ titimbe̱, nje jangame̱nno̱ ‘kasa o milema masu’ e?

¹⁵ Ná di be̱ titimbe̱ o ebol’asu ya dikalo, jangame̱n benga dese̱ biso̱me̱ne̱ n’Eyal’a Loba. Kapo̱ ka Hesekiel, jangame̱n ‘kasa o milema masu’ nje ye̱se̱ Yehova a malangweano̱ biso̱. We̱nge̱, Yehova a makwalisane̱ nde biso̱ tongwea n’Eyal’ao, Bibe̱l. Nje jeno̱ ná di bola o be̱ mbaki ná Eyal’a Loba ye o benga die̱le̱ mo̱nge̱le̱ masu, besengedi basu, na bepuledi basu e?

16. Nje jangame̱nno̱ bola na Eyal’a Loba e, ne̱ni pe̱ jeno̱ ná di ‘londise̱ teten’asu’ na mo̱ e?

 ¹⁶ Di dedi te̱, ebung’asu e masia da ná ńolo e tombwane̱ mo̱ ná e be̱ ngińa. Nika pe̱ nde yeno̱ na da la mudī, joko te̱ Eyal’a Loba, di no̱ngo̱ pe̱ ponda o dutea o nje di langino̱ di mabe̱ ngińa o mbad’a mudī. Nika nde Yehova eno̱ pula jokwe̱le̱ biso̱. A mapula ná di ‘londise̱ teten asu n’Eyal’ao,’ nika ńe nde ná, di so̱ṅtane̱ mo̱ bwam. Muka, bolanga ba Bibe̱l, na dutea be ná bongwane̱ biso̱ ońola nika. Di mase̱le̱ kane̱ o boṅsane̱ milema masu o kasa mo̱nge̱le̱ ma Loba. Na biso̱ di langa epas’a Bibe̱l. Denge̱ di mate̱se̱ bolanga, di dutea ná pō̱m o nje di langino̱. Nje nik’e mawaneano̱ biso̱ e? Etum te̱ di maduteano̱, nika pe̱ nde di mabatano̱ so̱ṅtane̱ Eyal’a Loba, dube̱ lasu pe̱ di bata joua.

17. Ońola nje yeno̱ mweńa jita ná di duteye o nje di malangano̱ o Bibe̱l e?

¹⁷ Ońola nje yeno̱ mweńa jita ná di lange Bibe̱l di duteye pe̱ ońol’ao e? Ońolana nik’e mabola biso̱ ngińa ni mapule̱ o bīse̱ mwe̱ndi ma Janea tatan na mwe̱ndi ma ngińa ma bekaisedi di me̱nde̱no̱ o bīse̱ o kie̱le̱ ni maye̱ yen ebe. Di no̱ngi pe̱te̱ ponda o dutea o bede̱mo̱ ba Yehova bena be mabole̱ ná di siseye mo̱ be̱be̱, mulatako masu na mo̱ mu mabata be̱ ngińa. Di mabe̱ne̱ lambo di ńe̱nge̱n, di mabwesane̱ muńe̱nge̱, nika ńe nde musango ma teten, di bwane̱ pe̱ nje di be̱nno̱ muńe̱nge̱.—Mye. 119:103.

18. Nje bato di mate̱ye̱no̱ dikalo ba me̱nde̱no̱ be̱ to̱m o jemba e, ońola nje pe̱?

¹⁸ Hesekiel a ta muto̱ped’a mudī, nde biso̱ di titi bato̱pedi ba mudī. To̱ na nika, di mabenga langwa mwe̱ndi ma Yehova mwena mwe o Eyal’ao natē̱ mo̱me̱ne̱ a domse̱ ná ebol’asu ya dikalo e mapo̱ o su. O ponda bekaisedi, bato di mate̱ye̱no̱ dikalo ba si me̱nde̱ be̱ne̱ njo̱m ni maswe̱le̱ babo̱ o kwala ná ba si kusi jome̱le̱, na ná Loba a si bīse̱ babo̱. (Hes. 3:19; 18:23) O diwengisan, ba me̱nde̱ be̱ eto̱m o jemba ná mwe̱ndi masu mu ta nde mu wa na Loba.

19. Nje e me̱nde̱ bole̱ biso̱ ngińa o londise̱ ebol’asu ya dikalo e?

¹⁹ Nje e me̱nde̱ bole̱ biso̱ ngińa o londise̱ ebol’asu ya dikalo e? Ma mambo malalo mena ma boli Hesekiel ngińa. Di mabenga te̱ dikalo ońolana di bi ná di lomabe̱ nde ná Yehova, di kusi ngiń’a mudī musangi, di madese̱ pe̱ biso̱me̱ne̱ n’Eyal’a Loba. Na jongwane̱ la Yehova, di mabenga londise̱ ebol’asu ya dikalo, di me̱nde̱ pe̱ lembe̱ “nate̱n’o su.”—Mat. 24:13.